Na kraju, kjer so bila glavna vrata z najvišjim stolpom, je glavno cestno križišče pred Izolo. Še do nedavnega so to mesto Izolani imenovali »Le Porte«, majhen trg po vstopu v mesto pa »Tibio«.
Podobno mestno obzidje, kot sta ga imela Piran in Rovinj, jeimela tudi Izola. S pogledom z Glavnega trga z mestnim obzidjem na desni straniin z vzpetino na severozahodu je bila Izola kot zakopana v velikem amfiteatru,od daleč pa kot nezavzetna trdnjava. V mestnem obzidju je mesto imelo polegglavnih vrat (»Alle Porte«) še dvoje vrat »Puiese« in » Ughi«, imenovaniverjetno po bližnjih hišah. Podestatov uslužbenec, »kavalir«, jih je vsak danob določeni uri zjutraj odpiral, zvečer pa zapiral. Na ostalih treh straneh jeIzolo branilo morje, obrambna objekta pa sta bila tudi pristanišče in pomol.
Ob glavnih vratih so bili oporni zidovi, jarek in nasip. Levo in desno je bilovisoko obzidje z devetimi stolpi z zobčastimi nadzidki na vrhu (merlatura). Poizgledu so bili podobni nažagani živi skali. Na koncu levega in desnegaobzidnega krila sta bila obrambna stolpa mogočnejša. (Kramar, 2003)
Trg »V vratih« oziroma »Alle Porte« je bil z mostom povezan s kopnim in je bil prostor z najintenzivnejšim prometom, saj so se številni izolski prebivalci ukvarjali s kmetijstvom. To je bil prostor, kjer je bila izmenjava izdelkov mesta in pridelkov poljedelskega zaledja najgostejša. (Bernik, 1968)
Leta 1797 je Izola porušila glavna mestna vrata v obzidju in začela zasipavatiprostor proti celini, da bi olajšala dovoz pridelkov v mesto. Na mestno obzidjespominja danes v Izoli le Obzidna ulica. (Kramar, 2003)
Pripravila Damjana Špik
Vir:
1. KRAMAR, J. (2003). Izola : mesto ribičev in delavcev. (Ponatis iz leta 1989). Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko: Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije: Lipa
2. BERNIK, S. (1968). Organizem slovenskih obmorskih mest : Koper, Izola, Piran. Ljubljana: Mladinska knjiga ; Piran: Medobčinski zavod za spomeniško varstvo
