Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL)
Zgodovinski arhiv Ljubljana se je razvil iz Mestnega arhiva ljubljanskega, ki je bil ustanovljen leta 1898.
Preberi večZAL je bil prva arhivska ustanova na ozemlju današnje Slovenije, ki je delovala samostojno in ne v okviru muzeja ali knjižnice. Prvi mestni arhivar je postal pesnik Anton Aškerc. Z njegovo zaposlitvijo se je začelo obdobje sistematičnega in kontinuiranega dela z arhivskim gradivom ljubljanskega magistrata.
Od leta 1966 se je območje delovanja mestnega arhiva postopoma širilo na vso osrednjo Slovenijo, vse do Jesenic, Idrije, Novega mesta in Metlike.
Leta 1973 so v organizacijskem smislu nastopile večje spremembe, saj so se iz tedanjega Mestnega arhiva oblikovale štiri organizacijske enote: Enota za Gorenjsko Kranj, Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto, Enota za obljubljansko območje z sedežem v Ljubljani in Enota Mestni arhiv Ljubljana. Ker ime arhiva ni več ustrezalo geografskemu območju in organiziranosti delovanja, se je s 1. oktobrom 1973 Mestni arhiv Ljubljana preimenoval v Zgodovinski arhiv Ljubljana.
Arhiv opravlja delo na sedežu in v dislociranih organizacijskih enotah. Sedež arhiva je v Ljubljani, kjer so tudi strokovne službe in splošna služba. Dislocirane organizacijske enote so območne enote arhiva, ki pokrivajo določeno število upravnih enot, glede na historično delitev ozemlja, ki ga pokriva arhiv. ZAL ima štiri dislocirane organizacijske enote, ki pokrivajo območja naslednjih upravnih enot:
– Enota za Gorenjsko Kranj: upravne enote Jesenice, Kranj, Radovljica, Tržič
– Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto: upravne enote Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Trebnje
– Enota v Škofji Loki: Upravna enota Škofja Loka
– Enota v Idriji: Upravna enota Idrija.
Strokovne službe na sedežu arhiva v Ljubljani pokrivajo teritorialno območje upravnih enot: Cerknica, Domžale, Grosuplje, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubljana, Logatec, Ribnica in Vrhnika.
Od leta 1966 se je območje delovanja mestnega arhiva postopoma širilo na vso osrednjo Slovenijo, vse do Jesenic, Idrije, Novega mesta in Metlike.
Leta 1973 so v organizacijskem smislu nastopile večje spremembe, saj so se iz tedanjega Mestnega arhiva oblikovale štiri organizacijske enote: Enota za Gorenjsko Kranj, Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto, Enota za obljubljansko območje z sedežem v Ljubljani in Enota Mestni arhiv Ljubljana. Ker ime arhiva ni več ustrezalo geografskemu območju in organiziranosti delovanja, se je s 1. oktobrom 1973 Mestni arhiv Ljubljana preimenoval v Zgodovinski arhiv Ljubljana.
Arhiv opravlja delo na sedežu in v dislociranih organizacijskih enotah. Sedež arhiva je v Ljubljani, kjer so tudi strokovne službe in splošna služba. Dislocirane organizacijske enote so območne enote arhiva, ki pokrivajo določeno število upravnih enot, glede na historično delitev ozemlja, ki ga pokriva arhiv. ZAL ima štiri dislocirane organizacijske enote, ki pokrivajo območja naslednjih upravnih enot:
– Enota za Gorenjsko Kranj: upravne enote Jesenice, Kranj, Radovljica, Tržič
– Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto: upravne enote Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Trebnje
– Enota v Škofji Loki: Upravna enota Škofja Loka
– Enota v Idriji: Upravna enota Idrija.
Strokovne službe na sedežu arhiva v Ljubljani pokrivajo teritorialno območje upravnih enot: Cerknica, Domžale, Grosuplje, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubljana, Logatec, Ribnica in Vrhnika.
Digitalne zbirke
- Anton Laschan, vitez Barjanski, zadnji nemški župan Ljubljane
- Arhitekt Marjan Tepina na čelu Mestnega sveta Ljubljane
- Dobrodelne akcije v Ljubljani med 1. svetovno vojno
- Dominik Dinko Puc (1879-1945), ljubljanski župan
- Jakob Avšič, predsednik ljubljanskega MLO in vojaški general
- Janez Nepomuk Hradeczky (1775- 1846)
- Josip Čemažar (1891-1959), ljubljanski tiskarnar in založnik
- Kolodvorska ulica v Ljubljani
- Ljubljana med letoma 1967 in 1978: mesto vodita inženirja metalurgije
- Ljubljanski mestni očetje od julija 1953 do junija 1961
- Ljubljanski župan Peter Grasselli (1841-1933)
- Marjan Rožič na čelu Ljubljane: uresničevanje slogana »Mesto po meri človeka«
- Matija Maležič - predsednik Mestnega ljudskega odbora Ljubljana
- Mihael Ambrož (1808-1864), ljubljanski župan
- Mirno vojaki spite večno spanje: Gorenjska in Gorenjci 1914–1918
- Prvi ljubljanski županji: Tina Tomlje in Nuša Kerševan
- Slovenci, začenjajo se novi časi... (1918 - 1920)
- Tržaška cesta v Ljubljani