<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
		<title>zgodovina &#8211; Kamra</title>
		<atom:link href="https://www.kamra.si/kategorija-zbirke/zgodovina/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>https://www.kamra.si</link>
	<description>KAMRA</description>
	<lastBuildDate>Mon, 03 Aug 2026 12:07:00 +0000</lastBuildDate>
	<language>sl-SI</language>
	<generator>https://wordpress.org/?v=6.9.5</generator>

<image>
	<url>https://www.kamra.si/wp-content/uploads/2022/01/favicon.png</url>
	<title>zgodovina &#8211; Kamra</title>
	<link>https://www.kamra.si</link>
	<width>32</width>
	<height>32</height>
</image> 
	<item>
		<title>Zgodbe vtkane v mesto: park ob Dvorcu Trebnik nekoč in danes</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/zgodbe-vtkane-v-mesto-park-ob-dvorcu-trebnik-nekoc-in-danes/</link>
		<pubDate>Mon, 03 Aug 2026 14:07:00 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=414246</guid>
		<description><![CDATA[Sprehod od konjiškega Starega trga proti vznožju Konjiške gore razkrije tudi Dvorec Trebnik. Dvorec se v virih prvič omenja že v začetku 14. stoletja, poseben pečat pa mu je dala plemiška rodbina 𝐖𝐢𝐧𝐝𝐢𝐬𝐜𝐡𝐠𝐫ä𝐭𝐳. Ti so ga od leta 1828 do konca druge svetovne vojne uporabljali kot svojo letno rezidenco, veliko pozornosti pa so namenjali urejanju vrtov.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Rudolf Galob – prosvetitelj, za Koroško zaslužen mož</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/rudolf-galob-prosvetitelj-za-korosko-zasluzen-moz/</link>
		<pubDate>Fri, 31 Jul 2026 13:36:45 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=412028</guid>
		<description><![CDATA[Življenjska pot in delo v dobro čebel in čebelarjev

Pred vami je dragocena življenjska zgodba o Rudolfu Galobu – Ziljanu in narodno zavednem koroškem Slovencu, ki ga je pot življenja ponesla na slovensko stran Koroške, v Mežico, kjer si je ustvaril družino in s svojim delom zapustil neizbrisne sledi.

Občina Mežica je pred Narodnim domom pred leti oblikovala prostor, kjer v »Aleji zaslužnih« izraža spoštovanje ter se spominja posameznikov, pomembnih za njeno rast in razvoj. 15. oktobra 2022 se je Mežica s slovesnim odkritjem doprsnega kipa Rudolfa Galoba poklonila njegovemu spominu. Ker je bil tako neskončno več kot le kot učitelj, šolski upravitelj, sadjar in čebelar, po čemer se ga spominja največ ljudi, je na njegovem spomeniku napis »prosvetitelj«.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Raduše, domoznanski drobci o naselju v Mestni občini Slovenj Gradec</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/raduse-domoznanski-drobci-o-naselju-v-mestni-obcini-slovenj-gradec/</link>
		<pubDate>Fri, 31 Jul 2026 12:52:15 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=413795</guid>
		<description><![CDATA[Domoznanstvo ne živi le v knjižnicah, arhivih in muzejih, ampak utripa predvsem zaradi posameznikov, ki jih nevidna sila pripadnosti žene, da brskajo po preteklosti in zbirajo raznovrstno gradivo vezano na domači kraj. Gospod Slavko Skarlovnik je eden izmed njih. Z lastno iniciativo, zagnanostjo, predvsem pa ljubeznijo do domačega kraja je na svojem domu ustvaril pravo domoznansko zbirko predmetov, fosilov in mineralov najdenih na območju Koroške. Del svojega zbranega gradiva  je predstavil tudi v dragoceni publikaciji o Radušah, ki jo predstavljamo v tej domoznanski zbirki na portalu Kamra. V njej je uvodoma zapisal:]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Naša Zofka</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/nasa-zofka/</link>
		<pubDate>Thu, 23 Jul 2026 12:49:26 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=414882</guid>
		<description><![CDATA[V Mestni knjižnici Ljubljana – Slovanski knjižnici smo ob stoletnici smrti Zofke Kveder (1878–1926), prve slovenske klasikinje, kot jo je imenoval akademik dr. France Bernik, pripravili digitalno zbirko in razstavo o njenem življenju in ustvarjanju, ki zajema obdobje od preloma stoletij (iz 19. v 20. st.) do leta 1926. Naslov izhaja iz nagovora, s katerim so se na Kvedrovo obračali številni sodelavci in sodelavke, ko so ji kot urednici revije Domači prijatelj pošiljali svoja besedila.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Kruh brez meja: Zgodbe, ki povezujejo kulture, religije in generacije</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/kruh-brez-meja-zgodbe-ki-povezujejo-kulture-religije-in-generacije/</link>
		<pubDate>Thu, 16 Jul 2026 13:53:01 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=416405</guid>
		<description><![CDATA[V mnogih evropskih kulturah in religijah kruh predstavlja več kot le osnovno prehrambno živilo. Simbolizira živo vez med preteklostjo in sedanjostjo ter nas povezuje z življenjem naših prednikov in raznolikimi evropskimi rituali. Je tihi pričevalec zgodovine, obdobij lakote in vojn, časov miru in izobilja, različnih družbenih ureditev ter gospodarskih sprememb.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Zgodbe vtkane v mesto: Cehovski znak usnjarjev</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/zgodbe-vtkane-v-mesto-cehovski-znak-usnjarjev/</link>
		<pubDate>Tue, 14 Jul 2026 12:15:05 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=416824</guid>
		<description><![CDATA[Ali ste že opazili zanimiv znak na eni izmed hiš v Starem trgu?
Ta simbol razkriva zgodbo o obrti, ki je stoletja zaznamovala Slovenske Konjice.
Sprehod po Starem trgu razkriva marsikatero zanimivo zgodbo. Na fasadi ene izmed trških hiš lahko opazite kopijo cehovskega znaka usnjarjev in letnico, ki se začne z »17 …«. Nad portalom stavbe pa se nahajajo manjši cehovski znak, letnica 1867 ter črki M in B, ki označujeta tedanjega lastnika hiše, Martina Baumanna.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Pisma  Vojke Šmuc</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/pisma-vojke-smuc/</link>
		<pubDate>Wed, 08 Jul 2026 14:19:32 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=416352</guid>
		<description><![CDATA[Tržačanka Vojka Šmuc je padla leta 1944 v bitki za Knin. Pred pridružitvijo partizanom je bila med letoma 1942 in 1943 v konfinaciji v južni Italiji, od koder so se ohranila njena pisma družini v Trst.

V Terranovi di Pollino v Bazilikati je spoznala italijanskega antifašista in konfiniranca Giulia Checchinija. Po njegovi premestitvi v Pietrapertoso leta 1943 mu je še naprej pisala; ta pisma so bila odkrita šele nedavno.

&nbsp;

&nbsp;]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Današnja Slovenska ulica v Murski Soboti na razglednicah in fotografijah v svojih preimenovanjih konec 19. in v 20. stoletju</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/danasnja-slovenska-ulica-v-murski-soboti-na-razglednicah-in-fotografijah-v-svojih-preimenovanjih-konec-19-in-v-20-stoletju/</link>
		<pubDate>Mon, 15 Jun 2026 12:26:04 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=415750</guid>
		<description><![CDATA[Po poročanju časnika Muraszombat és Vidéke iz septembra 1887 je med ostalimi ulicami takratna Glavna ulica v Murski Soboti v obdobju  Avstro-Ogrske monarhije dobila madžarski naziv in sicer Fő-utcza in je potekala od križišča pri hiši odvetnika Geze Pinterja (tu danes stoji sodišče), do hiše Hartner Karolya (to je bila kotna zgradba oz. Hartnerjev kükel na mestu katere je danes stanovanjski blok), na križišču s sedanjo Lendavsko ulico.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Spomini na delo v ljubljanski tovarni koles Rog</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/spomini-na-delo-v-ljubljanski-tovarni-koles-rog/</link>
		<pubDate>Fri, 22 May 2026 16:05:42 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=415006</guid>
		<description><![CDATA[Digitalna zbirka ohranja in predstavlja osebne zgodbe, pričevanja in fotografske utrinke nekdanjih zaposlenih ljubljanske tovarne koles Rog, ene najbolj prepoznavnih ljubljanskih industrijskih zgodb 20. stoletja. Tovarna Rog se je po drugi svetovni vojni uveljavila kot največja proizvajalka koles v nekdanji skupni državi. Rogova kolesa so bila priljubljena zaradi kakovostne izdelave in cenovne dostopnosti, med najbolj popularne modele pa štejemo zložljivo kolo pony, ki je bilo proizvajano v več različicah tako za domači trg kot tudi za izvoz.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Mariborska Koroška cesta</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/mariborska-koroska-cesta/</link>
		<pubDate>Tue, 05 May 2026 12:25:25 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=414108</guid>
		<description><![CDATA[Koroška ulica je najstarejša ohranjena mestna ulica. Predstavlja začetek državne ceste, ki je tudi v preteklosti vodila na Koroško. Njena severna pozidava izvira iz prve polovice 12. stoletja, ko so bile hiše še lesene stavbe in tako so se od številnih požarov v mestu kar štirje pričeli prav na Koroški cesti (v letih 1601, 1650, 1700, 1797). Ulica je bila prvič omenjena leta 1315 kot Markt (trg), šele leta 1438 se prvič omenja kot Khartner Gasse, pozneje pa so jo poimenovali Kaertner Strasse. Leta 1876 so celotno prometno povezavo od Glavnega trga do zahodne občinske meje poimenovali Kärtner Strasse, vse do leta 1919, ko so ime poslovenili v Koroška cesta.

Historistična arhitektura je na Koroški cesti vidna še danes, ko so fasade pretežno iz 19. stoletja, osnova pa je mnogo starejša. Že ob koncu 18. stoletja, z razvojem obrti in trgovine, so se stavbe pričele ločevati na stanovanjski in poslovni prostor.

Sredi 19. stoletja je Maribor dobil železniško povezavo, kar je povzročilo razvoj trgovine in obrti, zaradi česar je počasi prehajal iz sejemskega v pravo mesto. Vse to se je odražalo tudi na Koroški cesti. Do srede 19. stoletja je bila glavna trgovska in obrtniška ulica z lokali ter promenada mesta.

Leta 1919 je dobila slovensko ime - Koroška cesta. Leta 1941 so jo ponovno preimenovali z nemškim poimenovanjem, v letu 1945 pa se je vrnilo slovensko, ki ga nosi še danes.

Delček zgodovinske podobe je hranjen na razglednicah v Zbirki drobnih tiskov UKM.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Posvetila v knjigah Slovanske knjižnice</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/posvetila-v-knjigah-slovanske-knjiznice/</link>
		<pubDate>Thu, 23 Apr 2026 14:25:03 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=414356</guid>
		<description><![CDATA[Posvetila v knjigah niso le osebna sporočila, temveč tudi dragoceni zapisi, ki v času in prostoru med seboj povezujejo avtorje, knjige in bralce, zato jih knjižnice skrbno ohranjamo kot del kulturne dediščine.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Partizanska šola ‒ Slamna vas (1943/44, 1944/45)</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/partizanska-sola-%e2%80%92-slamna-vas-1943-44-1944-45/</link>
		<pubDate>Tue, 14 Apr 2026 14:07:11 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=412029</guid>
		<description><![CDATA[Vojna je prinesla številne omejitve. Delovanje šol je bilo okrnjeno, okoliški otroci so pogosto ostajali doma, podružnične šole pa so delovale le občasno ali sploh ne. Časi so bili nevarni. V tem obdobju se je okrepilo protifašistično gibanje, veliko ljudi se je pridružilo partizanom, hkrati pa so se po vaseh z več šoloobveznimi otroki začele organizirati manjše partizanske šole.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Zgodbe vtkane v mesto: Zakaj se v Slovenskih Konjicah nahaja muzejska lokomotiva?</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/zgodbe-vtkane-v-mesto-zakaj-se-v-slovenskih-konjicah-nahaja-muzejska-lokomotiva/</link>
		<pubDate>Thu, 09 Apr 2026 14:15:06 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=413981</guid>
		<description><![CDATA[Če bi leta 1900 obiskali Konjice, takratni Gonobitz, bi se do njih lahko pripeljali tudi z vlakom. Prva lokomotiva je po ozkotirni železniški progi Poljčane–Slovenske Konjice uradno zapeljala 𝟐𝟎. 𝐝𝐞𝐜𝐞𝐦𝐛𝐫𝐚 𝟏𝟖𝟗𝟐, leta 1921 pa so progo podaljšali vse do Zreč.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Obisk slovenskih izseljencev iz Združenih držav Amerike in izseljeniški kongres v Ljubljani junija 1931</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/obisk-slovenskih-izseljencev-iz-zdruzenih-drzav-amerike-in-izseljeniski-kongres-v-ljubljani-junija-1931/</link>
		<pubDate>Fri, 03 Apr 2026 11:40:34 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=404882</guid>
		<description><![CDATA[Konec junija leta 1931 sta iz Združenih držav Amerike v Slovenijo ločeno prispeli večji skupini slovenskih izseljencev. Prva skupina je prispela že 26. 6., saj so se člani udeležili prvega izseljeniškega kongresa. Druga skupina s člani Kranjsko-slovenske katoliške jednote (KSKJ) se je k nam pripeljala 29. 6., se zadržala v Sloveniji tudi še v mesecu juliju ter obiskala nekdanjega knezoškofa Antona Bonaventuro Jegliča ter Brezje na Gorenjskem.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Krajevna skupnost Krka</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/krajevna-skupnost-krka/</link>
		<pubDate>Fri, 03 Apr 2026 08:39:02 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=413640</guid>
		<description><![CDATA[Krajevna skupnost Krka leži na jugozahodnem delu občine Ivančna Gorica. Sestavlja jo 13 naselij: Gabrovčec, Gradiček, Krka, Krška vas, Laze nad Krko, Male Lese, Mali Korinj, Podbukovje, Ravni Dol, Trebnja Gorica, Velike Lese, Veliki Korinj in Znojile pri Krki.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Zgodbe vtkane v mesto: Prva upodobitev Konjic</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/zgodbe-vtkane-v-mesto-prva-upodobitev-konjic/</link>
		<pubDate>Mon, 30 Mar 2026 14:51:29 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=412645</guid>
		<description><![CDATA[Leta 2026 obeležujemo 880 let od prve pisne omembe Konjic. Mesečna kratka rubrika Zgodbe, vtkane v mesto, ki jo pripravlja TIC Slovenske Konjice, je posvečena zanimivostim iz zgodovine in vsakdanjega življenja mesta.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Murska Sobota na razglednicah in fotografijah – nekoč in danes</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/murska-sobota-na-razglednicah-in-fotografijah-nekoc-in-danes/</link>
		<pubDate>Fri, 13 Mar 2026 13:04:45 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=413044</guid>
		<description><![CDATA[Prve razglednice Murske Sobote so iz časa konec 19. in začetka 20. stoletja. Mestece je takrat v ogrskem upravnem značaju imelo status velike občine in je bilo sedež okraja Murska Sobota v Železni županiji. Prebivalcev je bilo okrog 3.000 med katerimi so prevladovali Slovenci. Manj je bilo Madžarov.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Albin Kolb in smuči BEKA: od mednarodnih priznanj do usode vizionarja, ki ni poznal meja</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/albin-kolb-in-smuci-beka/</link>
		<pubDate>Fri, 06 Mar 2026 14:56:06 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=411592</guid>
		<description><![CDATA[Albin Kolb, za domače Bine, se je rodil 21. februarja 1903 v Polhovem Gradcu, v družini žandarmerijskega postajevodje Egidija Kolba iz Mokronoga in pisarniške uradnice Marije Nagode iz Ljubljane, odraščal pa je ob dve leti starejšem bratu Vekoslavu (Alojz) in mlajši sestri Mariji (Mimi).]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Ob 125-letnici rojstva Leopoldine Pečar &#8211; življenje, smrt in iskanje štajerske babice</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/ob-125-letnici-rojstva-leopoldine-pecar-zivljenje-smrt-in-iskanje-stajerske-babice/</link>
		<pubDate>Sat, 17 Jan 2026 08:33:54 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=403993</guid>
		<description><![CDATA[Pred stopetindvajsetimi leti se je v Mariboru rodila Leopoldine Köberl, ki je bila leta 1993 proglašena za mrtvo pod imenom Leopoldina Pečar. O njenem življenju nam je bilo vnukom znanega malo, glede njene smrti le, da je bila maja 1945 aretirana in se potem ni več vrnila domov. Uradno ni bila nikoli razglašena za pogrešano, občasna poizvedovanja so bila neuspešna. V zadnjih dveh letih pa smo našli toliko sledi o usodi babice Leopoldine, da jo končno lahko umestimo v družinsko in štajersko zgodovino.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Zgodba na meji verjetnega: izgnanstvo družine Kržan</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/zgodba-na-meji-verjetnega-izgnanstvo-druzine-krzan/</link>
		<pubDate>Fri, 09 Jan 2026 13:47:41 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=406795</guid>
		<description><![CDATA[

Izkušnja izgnanstva med 2. svetovno vojno je bila kolektivna, vendar tudi družinska in osebna. V marsičem svojstveno zgodbo izgnanstva družine Kržan iz Malega Vrha v Posavju nam odstira Andrejka Kos, bibliotekarka v Knjižnici Brežice. Resnična zgodba na meji verjetnega temelji na pričevanju avtoričine mame Olge Kos, roj. Kržan. Odlično dokumentirana raziskava (vanjo je bilo pritegnjeno gradivo iz slovenskih in nemških arhivov) potrdi veljavnost rekla, da je sreča na strani pogumnih, prikazuje pa tudi, kako je zmogla otroška razigranost pregnati sivino taboriščnega vsakdana.

]]></description>
		
			</item>
	</channel>
</rss>
