<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
		<title>pomembne-osebnosti &#8211; Kamra</title>
		<atom:link href="https://www.kamra.si/kategorija-zbirke/pomembne-osebnosti/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>https://www.kamra.si</link>
	<description>KAMRA</description>
	<lastBuildDate>Sat, 05 Sep 2026 08:24:55 +0000</lastBuildDate>
	<language>sl-SI</language>
	<generator>https://wordpress.org/?v=6.9.5</generator>

<image>
	<url>https://www.kamra.si/wp-content/uploads/2022/01/favicon.png</url>
	<title>pomembne-osebnosti &#8211; Kamra</title>
	<link>https://www.kamra.si</link>
	<width>32</width>
	<height>32</height>
</image> 
	<item>
		<title>Suhorski križkraži</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/suhorski-krizkrazi/</link>
		<pubDate>Tue, 01 Sep 2026 13:57:36 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=417383</guid>
		<description><![CDATA[Suhorje je vas na robu Brkinov. Danes šteje sedemdeset prebivalcev, ob koncu 19. stoletja pa je v njej živelo kar tristo dvajset ljudi. Za svojo otročad so skupaj s sosednjim Ostrožnim Brdom imeli celo šolo – enorazrednico s kar tremi oddelki. Šola je premogla tudi stanovanje, zato vas ni bila nikoli brez učitelja. Celih trinajst let je na Suhorju poučeval Anton Pegan. Rojen je bil v Vipavi, na Suhorje pa je prišel s Planine nad Ajdovščino. Bil je izjemno razgledan in ljubiteljski etnolog. Že kot dijak goriške gimnazije je zbiral narodno blago, kasneje pa se je začel ukvarjati s starimi pisavami. Zanimal se je za stare Etruščane, sumerske klinopise, hieroglife starih Egipčanov, starogrško pisavo pa je znal celo uporabljati. Prepričan je bil, da so morali imeti neke vrste pisavo tudi naši predniki, stari Slovani. Njene morebitne ostanke je iskal vsepovsod, prebral pa je tudi ogromno takrat dosegljive strokovne literature.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Razstava Kosovel v pesmi in sliki</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/razstava-kosovel-v-pesmi-in-sliki/</link>
		<pubDate>Thu, 13 Aug 2026 11:10:31 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=417449</guid>
		<description><![CDATA[V Kosovelovem letu 2026 je Kosovelova knjižnica Sežana gostila razstavo Kosovel v pesmi in sliki članov Foto kluba Žarek Sežana.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Vida Lorger &#8211; učiteljica, dobrotnica in kulturna ustvarjalka</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/vida-lorger-uciteljica-dobrotnica-in-kulturna-ustvarjalka/</link>
		<pubDate>Wed, 12 Aug 2026 13:08:02 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=416949</guid>
		<description><![CDATA[Gospo Vido Lorger, rojeno Mulej, sem spoznala leta 1974, ko sem pri njej najela stanovanje. Spominjam se je kot omikane, prijazne in urejene gospe, ki je tudi v poznih letih ostala dejavna, vedoželjna in polna življenjske energije. Čeprav je vse življenje nekoliko ostajala v senci svojega moža, zdravnika dr. Viktorja Lorgerja, in svaka, arheologa dr. Frana Lorgerja, je s svojim delom, značajem in predanostjo pustila pomembno sled v življenju Šmarja pri Jelšah.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Naša Zofka</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/nasa-zofka/</link>
		<pubDate>Thu, 23 Jul 2026 12:49:26 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=414882</guid>
		<description><![CDATA[V Mestni knjižnici Ljubljana – Slovanski knjižnici smo ob stoletnici smrti Zofke Kveder (1878–1926), prve slovenske klasikinje, kot jo je imenoval akademik dr. France Bernik, pripravili digitalno zbirko in razstavo o njenem življenju in ustvarjanju, ki zajema obdobje od preloma stoletij (iz 19. v 20. st.) do leta 1926. Naslov izhaja iz nagovora, s katerim so se na Kvedrovo obračali številni sodelavci in sodelavke, ko so ji kot urednici revije Domači prijatelj pošiljali svoja besedila.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Oroslav Caf: življenjska pot, njegova osebnost in kraji, ki so ga zaznamovali</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/oroslav-caf-zivljenjska-pot-njegova-osebnost-in-kraji-ki-so-ga-zaznamovali/</link>
		<pubDate>Tue, 05 May 2026 09:05:37 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=414215</guid>
		<description><![CDATA[Leta 2024 je minilo 210 let od rojstva in 150 let od smrti Oroslava Cafa, duhovnika, jezikoslovca, zbiratelja ljudskih pesmi, ki je del svoje življenjske poti preživel tudi na Ptuju. V prispevku je orisana njegova življenjska pot, posebna pozornost je namenjena krajem, ki so ga zaznamovali ter njegovemu odnosu do slovenskega jezika in osebnostnim lastnostim, ki so pomembno vplivale, da se kot jezikoslovec v naši kulturni krajini ni uspel uveljaviti. Pomembno ga je opredeljevala razdvojenost, po poklicu je bil namreč duhovnik, po svoji notranji usmerjenosti pa jezikoslovec samouk, z obsežnim znanjem številnih jezikov.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>80 let Evgena Cara</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/80-let-evgena-cara/</link>
		<pubDate>Tue, 17 Mar 2026 13:35:21 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=412962</guid>
		<description><![CDATA[Evgen Car, gledališki in filmski igralec ter pisec, se je rodil 24. maja 1944 v Dobrovniku. Večino poklicnega življenja je preživel na slovenskih gledaliških odrih, najdlje v Mestnem gledališču ljubljanskem, vendar je ostal tesno povezan s Prekmurjem. Dobrovnik, domača govorica, kmečki svet in dvojezično okolje ob Muri se vračajo tudi v njegovih avtorskih delih. Car ni le igralec, ki je iz Prekmurja odšel v slovensko gledališče. Je tudi ustvarjalec, ki je del domačega okolja prinesel na oder, v knjige in v javni spomin.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Albin Kolb in smuči BEKA: od mednarodnih priznanj do usode vizionarja, ki ni poznal meja</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/albin-kolb-in-smuci-beka/</link>
		<pubDate>Fri, 06 Mar 2026 14:56:06 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=411592</guid>
		<description><![CDATA[Albin Kolb, za domače Bine, se je rodil 21. februarja 1903 v Polhovem Gradcu, v družini žandarmerijskega postajevodje Egidija Kolba iz Mokronoga in pisarniške uradnice Marije Nagode iz Ljubljane, odraščal pa je ob dve leti starejšem bratu Vekoslavu (Alojz) in mlajši sestri Mariji (Mimi).]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Matija Murko &#8211; slavist, literarni in kulturni zgodovinar ter etnolog</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/matija-murko-slavist-literarni-zgodovinar-in-etnolog/</link>
		<pubDate>Sun, 08 Feb 2026 08:00:56 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=410859</guid>
		<description><![CDATA[Matija Murko (10. 2. 1861, Drstelja  ‒ 11. 2. 1952, Praga) je bil široko delujoč slavist, filolog, literarni in kulturni zgodovinar ter etnolog, priznan in cenjen znanstvenik evropskega formata.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Marko Anton pl. Plenčič, medicus vindobonensis</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/marko-anton-pl-plencic-medicus-vindobonensis/</link>
		<pubDate>Wed, 04 Feb 2026 07:58:07 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=410712</guid>
		<description><![CDATA[Razstava o Marku Antonu pl. Plenčiču, 1705–1786, »predhodniku moderne medicinske mikrobiologije«, je nastala ob 320. obletnici njegovega rojstva. Opisuje njegovo življenje in delo ter mesto v zgodovini. Goriška knjižnica hrani enega redkih izvodov njegovega dela Opera medico physica iz leta 1762.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Ob 125-letnici rojstva Leopoldine Pečar &#8211; življenje, smrt in iskanje štajerske babice</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/ob-125-letnici-rojstva-leopoldine-pecar-zivljenje-smrt-in-iskanje-stajerske-babice/</link>
		<pubDate>Sat, 17 Jan 2026 08:33:54 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=403993</guid>
		<description><![CDATA[Pred stopetindvajsetimi leti se je v Mariboru rodila Leopoldine Köberl, ki je bila leta 1993 proglašena za mrtvo pod imenom Leopoldina Pečar. O njenem življenju nam je bilo vnukom znanega malo, glede njene smrti le, da je bila maja 1945 aretirana in se potem ni več vrnila domov. Uradno ni bila nikoli razglašena za pogrešano, občasna poizvedovanja so bila neuspešna. V zadnjih dveh letih pa smo našli toliko sledi o usodi babice Leopoldine, da jo končno lahko umestimo v družinsko in štajersko zgodovino.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Rodbina Grasselli v Gorici pri Slivnici</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/rodbina-grasselli-v-gorici-pri-slivnici/</link>
		<pubDate>Wed, 31 Dec 2025 10:18:40 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=410559</guid>
		<description><![CDATA[Družina Grasselli je močno zaznamovala kraj Gorica pri Slivnici, ki so mu rekli tudi Glinca. Kdaj je rodbina prišla na Štajersko oziroma v današnjo občino Šentjur?]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Janez Trdina v Novem mestu</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/janez-trdina-v-novem-mestu/</link>
		<pubDate>Tue, 30 Dec 2025 09:24:52 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=400524</guid>
		<description><![CDATA[Življenje pisatelja Janeza Trdine na Dolenjskem, kjer je preživel skoraj štiri desetletja, so raziskovali številni slovenski literarni zgodovinarji. Med njimi sta bila tudi profesor slovenščine na novomeški gimnaziji Alojz Turk ter slovenist in bibliotekar Karel Bačer. V novomeški knjižnici se v Posebnih zbirkah Boga Komelja nahaja obsežna Turkova rokopisna zapuščina, ki se v veliki meri nanaša na pisatelja Trdino in je kot takšna tudi Karlu Bačerju predstavljala pomemben vir za preučevanje Trdinovega življenja v Novem mestu.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>France Dobrovoljc (1907-1995)</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/france-dobrovoljc-1907-1995/</link>
		<pubDate>Wed, 24 Dec 2025 17:25:33 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=409945</guid>
		<description><![CDATA[Letos mineva 30 let od smrti romanista, slovenista, bibliografa, bibliotekarja, leksikografa in literarnega zgodovinarja Franceta Dobrovoljca. Svoje življenje je posvetil raziskovanju in negovanju slovenske književnosti in kulture. Njegovo raziskovalno delo bi lahko razdelili na tri področja: na zanimanje za obdobje Ilirskih provinc, na ukvarjanje z življenjem in delom Ivana Cankarja ter na bibliografska in leksikalna prizadevanja.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Trdinov literarni pohod ali lahkih nog po Gorjancih in okolici</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/trdinov-literarni-pohod-ali-lahkih-nog-po-gorjancih-in-okolici/</link>
		<pubDate>Mon, 22 Dec 2025 14:09:51 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=408929</guid>
		<description><![CDATA[V digitalni zbirki so v sliki in besedi predstavljene sledi slovenskega etnografa, pisatelja in zgodovinarja Janeza Trdine po Dolenjski, njemu ljubih Gorjancih kot tudi onstran meje, na Hrvaškem.  V letu 2025 je poteklo 195 let od njegovega rojstva v Mengšu na Gorenjskem ter 120 let od njegove smrti  v Novem mestu, izveden pa je bil tudi že deseti Trdinov literarni pohod, ki ga od leta 2015 pripravlja Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto v sodelovanju s Pohodniškim društvom Novo mesto. Leta 2016 sta se novomeški organizacijski ekipi priključila Gradska knjižnica »Ivan Goran Kovačić« iz Karlovca in Ljudska knjižnica Metlika. Knjižnice z obeh strani Gorjancev tako oživljajo gorjansko naravno in kulturno dediščino in predstavljajo Trdinov megalomanski projekt, katerega se je lotil po predčasni upokojitvi pri sedemintridesetih letih: spoznavanje slovenskega ljudstva, njegovih navad in zgodovine.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Grosupeljski župani skozi čas</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/grosupeljski-zupani-skozi-cas/</link>
		<pubDate>Tue, 18 Nov 2025 21:45:57 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=400853</guid>
		<description><![CDATA[Leto 2025 poteka v znamenju 30-letnice nove občine Grosuplje, njene predhodnice pa segajo vse do vznikov občin po letu 1850. Občina Grosuplje je leta 1850 obsegala štiri katastrske občine: Grosuplje, Stransko vas, Staro vas in Sela. Občina Šmarje pa katastrske občine Šmarje, Lanišče, Mali Vrh in Zgornjo Slivnico.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Foto Vilar Logatec</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/foto-vilar-logatec/</link>
		<pubDate>Tue, 11 Nov 2025 11:58:36 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=403018</guid>
		<description><![CDATA[Foto Vilar je bil najverjetneje prvi fotografski atelje v Logatcu. Anton Vilar (III.) je svojo obrt odprl leta 1907 na hišni številki Dolenji Logatec 61. Leta 1913 je obrt preselil na hišno številko 146, v vilo Vilar, v tistem času izstopajočo in imenitno hišo (današnji naslov je Grič 2).]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Posebne domoznanske zbirke v Kosovelovi knjižnici Sežana</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/posebne-domoznanske-zbirke-v-kosovelovi-knjiznici-sezana/</link>
		<pubDate>Tue, 28 Oct 2025 13:11:19 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=401008</guid>
		<description><![CDATA[Domoznanska dejavnost v knjižnici je veliko več kot zgolj zbiranje gradiva iz lokalnega okolja. Je raziskovanje tega okolja in njegovih prebivalcev, sodelovanje z ustvarjalci, učinkovita organizacija ter stalna skrb za ustrezno hrambo zbranega gradiva.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Domačija Žitko-Petrič-Marolt v Verdu in njeni ljudje</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/domacija-zitko-petric-marolt-v-verdu-in-njeni-ljudje/</link>
		<pubDate>Mon, 13 Oct 2025 13:13:16 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=400827</guid>
		<description><![CDATA[Pravnik in umetnostni zgodovinar Marijan Marolt (1902, Vrhnika–1972, Buenos Aires) v romanu Zori, noč vesela! opisuje svoj dom v Verdu, tik nad Krnico – najširšim in najglobljim delom Velike Ljubljanice. Idilična domačija je bila zgrajena okrog leta 1826, ob žagi in mlinu, v samem izteku zatrepne doline Retovje, znane po številnih izvirih.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Dragoceni reformacijski tiski na Ptuju</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/dragoceni-reformacijski-tiski-na-ptuju/</link>
		<pubDate>Fri, 10 Oct 2025 09:00:35 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=404225</guid>
		<description><![CDATA[V Sloveniji od leta 1992 praznujemo dan reformacije. Obeležujemo ga vsako leto 31. oktobra. Obdobje reformacije je Slovencem zapustilo bogato dediščino. Razvil se je slovenski knjižni jezik, razmahnilo slovensko slovstvo in šolstvo, odprta je bila prva javna knjižnica in zasnovana prva vseslovenska institucija v zgodovini – cerkev slovenskega jezika. V tem času smo dobili tudi prvo papirnico in prvo tiskarno na slovenskih tleh.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Občina Medvode in vsi njeni župani</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/obcina-medvode-in-vsi-njeni-zupani/</link>
		<pubDate>Mon, 22 Sep 2025 13:56:48 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=402925</guid>
		<description><![CDATA[Krajevna občina Medvode je bila ustanovljena leta 1850 na podlagi začasnega avstrijskega občinskega zakona, ki so ga po odpravi podložništva izdali v prepričanju, da je svobodna občina temelj svobodne države. Z ustanovitvijo so bile občini poleg pristojnosti in nalog določene tudi meje, ki so jih začrtali po mejah katastrskih občin.]]></description>
		
			</item>
	</channel>
</rss>
