<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
		<title>naravoslovje &#8211; Kamra</title>
		<atom:link href="https://www.kamra.si/kategorija-zbirke/naravoslovje/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>https://www.kamra.si</link>
	<description>KAMRA</description>
	<lastBuildDate>Wed, 04 Feb 2026 06:58:07 +0000</lastBuildDate>
	<language>sl-SI</language>
	<generator>https://wordpress.org/?v=6.9.1</generator>

<image>
	<url>https://www.kamra.si/wp-content/uploads/2022/01/favicon.png</url>
	<title>naravoslovje &#8211; Kamra</title>
	<link>https://www.kamra.si</link>
	<width>32</width>
	<height>32</height>
</image> 
	<item>
		<title>Marko Anton pl. Plenčič, medicus vindobonensis</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/marko-anton-pl-plencic-medicus-vindobonensis/</link>
		<pubDate>Wed, 04 Feb 2026 07:58:07 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=410712</guid>
		<description><![CDATA[Razstava o Marku Antonu pl. Plenčiču, 1705–1786, »predhodniku moderne medicinske mikrobiologije«, je nastala ob 320. obletnici njegovega rojstva. Opisuje njegovo življenje in delo ter mesto v zgodovini. Goriška knjižnica hrani enega redkih izvodov njegovega dela Opera medico physica iz leta 1762.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Trdinov literarni pohod ali lahkih nog po Gorjancih in okolici</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/trdinov-literarni-pohod-ali-lahkih-nog-po-gorjancih-in-okolici/</link>
		<pubDate>Mon, 22 Dec 2025 14:09:51 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=408929</guid>
		<description><![CDATA[V digitalni zbirki so v sliki in besedi predstavljene sledi slovenskega etnografa, pisatelja in zgodovinarja Janeza Trdine po Dolenjski, njemu ljubih Gorjancih kot tudi onstran meje, na Hrvaškem.  V letu 2025 je poteklo 195 let od njegovega rojstva v Mengšu na Gorenjskem ter 120 let od njegove smrti  v Novem mestu, izveden pa je bil tudi že deseti Trdinov literarni pohod, ki ga od leta 2015 pripravlja Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto v sodelovanju s Pohodniškim društvom Novo mesto. Leta 2016 sta se novomeški organizacijski ekipi priključila Gradska knjižnica »Ivan Goran Kovačić« iz Karlovca in Ljudska knjižnica Metlika. Knjižnice z obeh strani Gorjancev tako oživljajo gorjansko naravno in kulturno dediščino in predstavljajo Trdinov megalomanski projekt, katerega se je lotil po predčasni upokojitvi pri sedemintridesetih letih: spoznavanje slovenskega ljudstva, njegovih navad in zgodovine.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>&#8216;N&#8217;maw čriez izaro&#8217; &#8211; koroška jezera onstran Karavank na starih razglednicah</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/nmaw-criez-izaro-koroska-jezera-onstran-karavank-na-starih-razglednicah/</link>
		<pubDate>Tue, 24 Dec 2024 12:45:50 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=385557</guid>
		<description><![CDATA[Iz zbirke razglednic Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika, del zapuščine dr. Julija Felaherja

Kultura pošiljanja razglednic se je razmahnila v zadnjem desetletju 19. stoletja, sočasno z razvojem turizma. Ta zanimiv mednarodni kulturni fenomem je spremenil in sooblikoval drugačne oblike stikov med ljudmi. Hkrati s pojavom razglednic pa vse do današnjih dni, se je razširil tudi pojav njihovega zbiranja, četudi za »zlato obdobje« razglednic štejemo leta od 1897 pa do konca prve svetovne vojne. To je bil tudi čas, ko je bila narodnostno bolj ali manj pomešana slovenska dežela še »na videz varno spravljena v senci mogočnih cesarskih brkov«, kot slikovito zapiše urednik Marjan Krušič v uvodu h knjigi Pozdravi iz slovenskih krajev.

Na razglednicah ohranjena drobcena sporočila iz slovenskega etničnega obrobja so v kontekstu časa še toliko bolj dragocena in pripovedujejo zgodbe o skupnem kulturnem prostoru, o krajih in ljudeh, o njihovih navadah in razvadah.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Ormoški grajski park</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/ormoski-grajski-park-2/</link>
		<pubDate>Thu, 03 Oct 2024 11:29:19 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=386238</guid>
		<description><![CDATA[Ormoški grajski park leži na izraziti terasi na levem bregu reke Drave. Obsega 11,3 hektarjev površin, v njem uspeva približno 1.200 dreves. Po svoji pestrosti in zasnovi sodi med najlepše pejsažne parke v Sloveniji. Leta 2017 je bil skupaj z gradom in grajsko kapelo razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Poplave v Celju in na Celjskem v 20. stoletju</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/o-poplavah-v-celju-in-na-celjskem/</link>
		<pubDate>Thu, 08 Aug 2024 12:31:44 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=385273</guid>
		<description><![CDATA[Prebivalci ob Savinji so stoletja sobivali z reko, o čemer pričajo številne fotografije splavarjev, peric, kopalcev in sprehajalcev ob njenih bregovih. A vsake toliko časa je utečen način življenja Savinja prekinila z vso silovitostjo. Tako kot v začetku letošnjega avgusta, ko je močno deževje v Sloveniji povzročilo poplave, ki so po intenzivnosti in obsegu presegle vse dosedanje poplavne dogodke. Ob tem izjemnem dogodku in ob odpravljanju njegovih posledic je umrlo sedem ljudi. Po številu človeških žrtev pa letošnjo poplavo presega tista izpred sedemdesetih let, torej poplava 1954. leta.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Močvirja, jih želimo ohraniti?</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/mocvirja-jih-zelimo-ohraniti/</link>
		<pubDate>Thu, 25 Jan 2024 09:56:28 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=375690</guid>
		<description><![CDATA[Mokrišča so območja močvirij, nizkih barij, šotišč ali vode, naravnega ali umetnega nastanka, stalna ali občasna, s stoječo ali tekočo vodo. Barja, močvirja in druga mokrišča so bila vedno zapostavljena in nepriljubljena območja. Tem življenjskim prostorom delamo veliko krivico, saj so zibelka življenja na našem planetu. So vrste ekosistemov, ki se nahajajo na stičišču med kopnim in vodo. V teh območjih se zemlja preliva z vodo, kar ustvarja edinstvene habitate za rastline, živali in mikroorganizme.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Robert Kukovec (1910-1945), partizanski zdravnik</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/robert-kukovec-1910-1945-partizanski-zdravnik/</link>
		<pubDate>Tue, 21 Nov 2023 13:48:45 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=376417</guid>
		<description><![CDATA[Robert Kukovec se je rodil 17. 12. 1910 v Innsbrucku v Avstriji kot drugi sin Janka in Klare Kukovec. Njegov oče je bil leta 1883 v Ljutomeru rojeni sin politika in posestnika, enega od govorcev na prvem slovenskem taboru v Ljutomeru, Ivana Kukovca. Robertova mama se je rodila leta 1883 v Hersonu ob Črnem morju (v takratni carski Rusiji) v dobro situirani judovski družini. Starša sta se spoznala in poročila med študijem v Švici, kjer je Robertov oče študiral gradbeništvo, mama pa medicino. Že v Zürichu se jima je rodil prvi sin Vlado. Mlada družina je hotela zaživeti v Avstro-Ogrski, vendar je trajalo kar dve leti, da so Klari v novi domovini priznali izobrazbo, ki jo je pridobila v Švici. Takrat je bilo še zelo neobičajno, da bi bila ženska zdravnica. Robert se je rodil ravno v času, ko je Klari uspelo nostrificirati diplomo iz medicine, kar ji je omogočilo, da je lahko začela delati kot zdravnica. Janko in Klara sta se z otrokoma preselila v Trst. Tam je Klara kot prva in edina ženska med 225 moškimi kolegi odprla zasebno ordinacijo za ženske in otroške bolezni.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Reka Krka od izvira do izliva na razglednicah Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/reka-krka-od-izvira-do-izliva-na-razglednicah-knjiznice-mirana-jarca-novo-mesto/</link>
		<pubDate>Mon, 23 Oct 2023 09:59:05 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=372127</guid>
		<description><![CDATA[V tokratni izbor starejših razglednic, ki so zagotovo ena izmed najzanimivejših in posledično tudi najbolj iskanih vrst gradiva, hranjenega v novomeški knjižnici v Posebnih zbirkah Boga Komelja, smo uvrstili razglednice krajev ob najdaljši dolenjski reki – reki Krki. Zelena lepotica, ki je med drugim navdahnila dela pesnika Toneta Pavčka in pisatelja Jožeta Dularja, je hkrati druga najdaljša reka, ki teče samo po slovenskem ozemlju.

Na spletnem portalu Kamra je bilo do sedaj objavljenih kar nekaj digitalnih zbirk, ki vključujejo stare razglednice ali fotografije, katerih motiv je med drugim tudi Krka. Tako smo leta 2009 objavili zbirko z naslovom Prav srčen pozdrav iz Novega mesta, leta 2019 zbirko Suha krajina na starih razglednicah, na portalu se od leta 2017 nahaja še zbirka Življenje starega brežiškega mostu ter od leta 2022 zbirka o priljubljenem letoviškem kraju na Krki z naslovom Kopališče in gostišče Grič.

Tako danes kot v preteklosti je bila reka Krka močno povezana s kraji in ljudmi, ki so živeli ob njej. Še v začetku dvajsetega stoletja je na reki delovalo kar 40 mlinov in 24 žag. Za reko, ki kot osrednji vodotok Dolenjske pokrajino razdeli na dva dela, sta značilna precej umirjen tok in temno zelena barva. Največjo posebnost predstavljajo lehnjakovi pragovi, ki jih je na Krki okoli sto. Na ogled vam torej ponujamo najrazličnejše vedute krajev, stavb, mlinov, mostov in kopališč ob reki ter v objektiv fotoaparata ujet življenjski utrip na okoli sto kilometrov dolgi poti od njenega izvira v bližini vasi Krka do izliva v Savo pri Brežicah, kjer reka zaključuje popotovanje po Dolenjskem in prispeva svoj delež vodovja Savi, Donavi in Črnemu morju.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Klara Kukovec, prva zdravnica v Trstu in Mariboru</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/klara-kukovec-prva-zdravnica-v-trstu-in-mariboru/</link>
		<pubDate>Mon, 09 Oct 2023 14:25:03 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=372755</guid>
		<description><![CDATA[Zdravnica Klara Kukovec sicer ni bila Slovenka, vseeno pa je večino časa delovala med Slovenci, bila je poročena s Slovencem in je tukaj tudi umrla. Za prvo slovensko zdravnico velja Eleonora Jenko Groyer (1879–1959), ki je študij medicine končala v ruskem Peterburgu leta 1907, torej le eno leto pred Klaro Kukovec. Posebno pozornost velja Klari Kukovec posvetiti, ker je bila prva ženska z zdravniško ordinacijo v Trstu. Leta 1911 je v tem mestu delovalo 224 moških zdravnikov in le ena ženska. Takoj po prvi svetovni vojni je bila tudi v Mariboru prva in edina ženska s privatno ordinacijo. Njena življenjska zgodba deluje precej navdihujoče, saj se zaradi svoje odločnosti, vztrajnosti, neomajnosti in poguma ni nikoli vdala udarcem usode. Teh je bilo precej, saj je kot Judinja, ženska, izobraženka in tujka večkrat izstopala, vedno znova je naletela na nesprejemanje oblasti in takratne družbe. Začelo se je s težavami s študijem - ženskam v Rusiji, kjer se je leta 1883 rodila, ni bila omogočena kvalitetna, moškim enakovredna izobrazba, če so jo vseeno želele doseči, so se morale podati v Švico. Ko ji je, kljub težavam s financiranjem študija v Švici in tedaj že tudi noseči, uspelo diplomirati, ji v Avstro-Ogrski niso priznali izobrazbe. Birokratske prepreke, ki so ji jih postavili pri nostrifikaciji, so bile očitno namenjene temu, da bi obupala nad kariero in se zadovoljila z družinskim življenjem, ki so ga takrat razumeli kot za žensko edino primerno. Naslednje težave so bile jezikovne - prvo ordinacijo je odprla v Trstu, a italijansko ni znala. Vseeno so jo že prvi dan po odprtju ordinacije obiskale bolnice, in sicer Slovenke. Dela je bilo nato dosti, skoraj preveč, kar kaže na to, da je bila potreba po ženski zdravnici v mestu velika, pacientke pa so ji rade zaupale. S kakšnimi težavami se je soočala kot zdravnica v raznih vojaških bolnicah med prvo svetovno vojno, si lahko le bežno predstavljamo. Kot ženska zdravnica je bila nekaj posebnega, poleg tega pa še Rusinja na Avstro-Ogrski strani. Najkasneje med drugo svetovno vojno je poglavitna težava postalo njeno judovsko poreklo. Zanimivo je, da so jo prav pacientke nemškega rodu obvestile, kdaj je napočil zadnji čas, da zapusti Maribor. Takrat so se razmere hitro spreminjale in za Jude drastično slabšale, zato je prepotovala skoraj ves Balkan, dokler ni nato tako rekoč poniknila v Ljubljani, kjer je morala biti res dobro skrita, da je oblasti niso odkrile in izgnale. Po drugi svetovni vojni je bil glavni očitek novih jugoslovanskih oblasti, da je intelektualka in da je preveč premožna. Hišo so ji nacionalizirali, v javnem zdravstvu je niso hoteli zaposliti, morda tudi, ker je bila svojeglava in neupogljiva. Na vse težave se je odzvala z vztrajnostjo in s trdim delom.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Starodavna vedenja o drevesnih vrstah v grajskih parkih Prekmurja</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/starodavna-vedenja-o-drevesnih-vrstah-v-grajskih-parkih-prekmurja/</link>
		<pubDate>Wed, 04 Oct 2023 13:21:25 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=373310</guid>
		<description><![CDATA[V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota smo v sklopu DEKD in TKD 2023 pripravili razstavo z naslovom Starodavna vedenja o drevesnih vrstah v grajskih parkih Prekmurja.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Franc Minařik (1887-1972)</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/franc-minarik-1887-1972/</link>
		<pubDate>Fri, 24 Feb 2023 13:02:50 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=366394</guid>
		<description><![CDATA[Franc Minařik je bil slovenski farmacevt, pionir zgodovine farmacije pri nas in publicist. Rodil se je v Smolniku pri Rušah. Oče je bil ravnatelj tamkajšnje steklarne in po rodu Čeh, mati je bila Korošica. Osnovno šolo je končal v Rušah, gimnazijo je leta 1898 začel obiskovati v Mariboru, končal jo je v Mödlingu pri Dunaju. Zatem je odšel na lekarniško prakso na Češko, potem pa leta 1909 končal študij farmacije na graški univerzi in postal magister farmacije. Vselej prijazen in vljuden lekarnar, ki se je po mestu zmeraj sprehajal urejen, z zanj značilnim klobukom na glavi, je bil med Mariborčani zelo priljubljen in spoštovan. Umrl je na svoj rojstni dan leta 1972 v Mariboru. Leta 1999 so slepi odcep Zagrebške ceste v Mariboru do stavbe Mariborskih lekarn poimenovali Minařikova ulica]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>PAVEL MEDVEŠČEK &#8211; KLANČAR: spominska razstava</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/pavel-medvescek-klancar-spominska-razstava/</link>
		<pubDate>Wed, 28 Dec 2022 09:47:52 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=353038</guid>
		<description><![CDATA[Spominska razstava o življenju in delu Pavla Medveščka - Klančarja nas pospremi na pot njegovega otroštva, ko je izkusil srž begunstva, dotakne se njegovega vedoželjnega in ustvarjalnega mladostniškega obdobja, šolanja, likovnega udejstvovanja, zbirateljstva in pisateljevanja, vse to pa zaobjame in osmisli pridih naših prednikov in s tem mistični svetovi starodavnih verovanj.
&nbsp;]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Županova jama pri Grosupljem</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/zupanova-jama-pri-grosupljem/</link>
		<pubDate>Tue, 20 Dec 2022 14:13:56 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=364140</guid>
		<description><![CDATA[Županova jama se ponaša z razkošjem podzemnega sveta, ki ga je skozi tisočletja ustvarjala kraška voda. Leta 1926 jo je odkril Josip Perme, župan tedanje občine Šentjurij pri Grosupljem, od tod tudi njeno ime.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Zoolog Ljudevit Kuščer  (1891 – 1944)</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/zoolog-ljudevit-kuscer-1891-1944/</link>
		<pubDate>Mon, 16 Nov 2020 11:57:35 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/zoolog-ljudevit-kuscer-1891-1944/</guid>
		<description><![CDATA[Zoolog in malakolog Ljudevit Kuščer je raziskoval in proučeval mehkužce, predvsem podzemeljske vrste v kraškem svetu v Sloveniji in širom po Jugoslaviji. Odkril in opisal je 3 nove rodove, 25 vrst in 4 podvrste podzemeljskih polžev ter 6 vrst, ki jih ni opisal. Po njem so poimenovali več vrst polžev in drugih mehkužcev, ki jih je našel med raziskovanji.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Gnezdenje sivih čapelj v Škofji Loki</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/gnezdenje-sivih-capelj-v-skofji-loki/</link>
		<pubDate>Fri, 13 Apr 2018 08:27:06 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/gnezdenje-sivih-capelj-v-skofji-loki/</guid>
		<description><![CDATA[Pomladi leta 2016 so si v centru Škofje Loke začele spletati gnezda ptice, ki v teh krajih niso domače. Njihovo gnezdenje, ženitni ples, hranjenje, boje in vzgojo mladičev so v objektiv ujeli štirje priznani loški fotografi: Egon Cokan, Milan Mihalič, Janez Podnar in Tone Štamcar.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Ribnica v Valvasorjevem času</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/ribnica-v-casu-valvasorja/</link>
		<pubDate>Mon, 20 Mar 2017 07:07:11 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/ribnica-v-valvasorjevem-casu/</guid>
		<description><![CDATA[Janez Vajkard Valvasor (1641–1693), vsestranski polihistor, je s posebnim čutom in predanostjo orisal podobo tedanje Kranjske ter današnjega širšega slovenskega ozemlja. Opravil je izjemno delo, po mnenju mnogih neprecenljivo. Njegovo največje življenjsko delo Slava vojvodine Kranjske zato še danes velja za naše najpomembnejše interdisciplinarno delo in temeljni kamen slovenskega zgodovinopisja ter slovenstva nasploh. Valvasor se je med svojim raziskovanjem in popisovanjem Kranjske ustavil tudi v Ribniški dolini, najverjetneje med letoma 1678 in 1679.
Njegove zapise iz slovenskega prevoda Slave vojvodine Kranjske sem razdelil na šest poglavij. Geografski oris Ribniške doline obsega opis zemljepisnih, živalskih in rastlinskih značilnosti doline ter opis vasi. Objavljen je bil v prvi knjigi Slave vojvodine Kranjske. Sledijo opisi ribniškega trga z gradom, ortneškega in breškega gradu, ki so bili objavljeni v tretji knjigi. V četrtem poglavju sledi opis ribniške fare s tedanjimi podružničnimi cerkvami, ki ga je Valvasor objavil v drugi knjigi. Šesto poglavje prinaša pripovedno izročilo, ki je bilo prav tako objavljeno v drugi knjigi. Pri pisanju poglavji sem poskusil ohraniti njegovo slogovno vrednost besedil, zato v njegova besedila vsebinsko nisem posegal. Nekatera poglavja so smiselno združena iz različnih delov besedil, ki so bila razdeljena po različnih poglavjih. Besede, ki so današnjemu bralcu nejasne, sem pojasnil v oglatem oklepaju. Na koncu posameznega poglavja sem v oglati oklepaj zapisal svoje komentarje o vsebini.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Knjižna zbirka čebelarja Jožeta Tršarja v Cankarjevi knjižnici Vrhnika</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/knjizna-zbirka-cebelarja-jozeta-trsarja-v-cankarjevi-knjiznici-vrhnika/</link>
		<pubDate>Fri, 30 Dec 2016 11:15:18 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/knjizna-zbirka-cebelarja-jozeta-trsarja-v-cankarjevi-knjiznici-vrhnika/</guid>
		<description><![CDATA[V Cankarjevi knjižnici Vrhnika smo uredili zbirko čebelarske literature, ki nam jo je podarila družina pokojnega čebelarja Jožeta Tršarja z Mirk pri Vrhniki.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Kindlerjev botanični park &#8211; mestni park v Ilirski Bistrici</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/kindlerjev-park-mestni-botanicni-park-v-ilirski-bistrici/</link>
		<pubDate>Wed, 28 Dec 2016 15:10:10 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/kindlerjev-botanicni-park-mestni-park-v-ilirski-bistrici/</guid>
		<description><![CDATA[V Ilirski Bistrici se za občinsko stavbo na jugozahodnem robu mesta razprostira mestni botanični park.
]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Pohorje skozi čas</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/pohorje-skozi-cas/</link>
		<pubDate>Sat, 24 Dec 2016 11:04:03 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/pohorje-skozi-cas/</guid>
		<description><![CDATA[Kamen, gozd, trava, voda. Gradniki Pohorja. Vse leto so še posebej značilna veduta zahodnega dela Pohorja zeleni smrekovi gozdovi. Danes gozdovi pokrivajo okoli sedem desetin površja Pohorja. Pa ni bilo vedno tako. Brez človeka, tega petega gradnika Pohorja, bi gozdovi pokrivali vse. In v mešanih gozdovih bi se menjavale bukev, jelka in smreka. Človek pa je krivec, da je bilo gozdov že tudi manj (posnetek Pohorje z zraka, avtorja Miha Kolar in Peter Zajc).
Prispevek Pohorje skozi čas temelji na istoimenski multiviziji nastali v okviru izvajanja projekta »Ureditev rekreacijskih in turističnih poti na zahodnem Pohorju v območjih Natura 2000«. Projekt je med leti 2013–2015 s pomočjo sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, Občine Dravograd, Občine Mislinja, Občine Ribnica na Pohorju in MO Slovenj Gradec izvajala RRA Koroška, regionalna razvojna agencija za Koroško, d. o. o.
Multivizijo o soustvarjanju narave in človeka na Pohorju z naslovom Pohorje skozi čas, si lahko ogledate tudi na spletu.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Štirje rodovi rodbine Pahernik iz Vuhreda</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/stirje-rodovi-rodbine-pahernik-iz-vuhreda/</link>
		<pubDate>Thu, 26 May 2016 11:00:38 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/stirje-rodovi-rodbine-pahernik-iz-vuhreda/</guid>
		<description><![CDATA[Slovensko zavedna in napredna rodbina Pahernik iz Vuhreda je pomembno prispevala k razvoju Dravske doline in Pohorja na vseh področjih življenja, od gospodarskega, narodnostnega, kulturnega, socialnega do političnega. Največ sledi pa so pustili v Vuhredu in Marenberškem (Radeljskem) okraju.]]></description>
		
			</item>
	</channel>
</rss>
