<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
		<title>film &#8211; Kamra</title>
		<atom:link href="https://www.kamra.si/kategorija-zbirke/film/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>https://www.kamra.si</link>
	<description>KAMRA</description>
	<lastBuildDate>Mon, 12 Jan 2026 10:39:18 +0000</lastBuildDate>
	<language>sl-SI</language>
	<generator>https://wordpress.org/?v=6.9.1</generator>

<image>
	<url>https://www.kamra.si/wp-content/uploads/2022/01/favicon.png</url>
	<title>film &#8211; Kamra</title>
	<link>https://www.kamra.si</link>
	<width>32</width>
	<height>32</height>
</image> 
	<item>
		<title>Študijski krožki v Kosovelovi knjižnici Sežana</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/studijski-krozki-v-kosovelovi-knjiznici-sezana/</link>
		<pubDate>Mon, 12 Jan 2026 11:39:18 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=408438</guid>
		<description><![CDATA[Prispevek k vseživljenjskemu učenju in ustvarjalnosti.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Ljubljanski kinematografi v 20. stoletju</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/ljubljanski-kinematografi-v-20-stoletju/</link>
		<pubDate>Thu, 03 Apr 2025 14:00:29 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=367125</guid>
		<description><![CDATA[Ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja so se v prestolnici dežele Kranjske pojavljali zgolj potujoči kinematografi, ki so v gostujočih hotelskih dvoranah in salonih le po nekaj dni prikazovali filme, nato pa so odšli gostovat v druga mesta v avstrijski monarhiji. Eden takšnih je bil potujoči kino Excelsior, ki se je v Ljubljani pojavil februarja 1899. Deloval je v hotelu Malič oziroma »Stadt Wien«.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Bil je Kino Tržič</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/bil-je-kino-trzic/</link>
		<pubDate>Mon, 10 Feb 2025 10:28:44 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=394984</guid>
		<description><![CDATA[Dne 28. 11. 2023 smo v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja Tržič izpeljali nov domoznanski večer iz cikla Gor pa dol po Pvac. Tokratna tema je bil nekdanji tržiški kino, od svojih začetkov do konca delovanja. Kot se da razbrati iz virov, je do tega prišlo leta 1998, občasne filmske predstave so bile še po tem.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Kino v Murski Soboti</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/kino-v-murski-soboti/</link>
		<pubDate>Thu, 28 Mar 2024 08:26:12 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=381872</guid>
		<description><![CDATA[Pozimi oz. zgodaj spomladi leta 1912 so prvič predvajali filme v Murski Soboti, in sicer v zadnji sobi nekdanje gostilne Peterka. Nato so na vrtu gostilne Turk naredili primerno uto v kateri je dobil mesto potujoči kino-gledališče. To uto iz desk je zgradil Gustav Dittrich. Notranjost je bila primerna, sedeži so bili udobni in Dittrich je poskrbel, da je stavba bila požarnovarnostno ustrezna. Svečano odprtje kina-gledališča je bilo v nedeljo 21. aprila 1912.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>František Čap</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/frantisek-cap/</link>
		<pubDate>Wed, 27 Dec 2023 14:44:53 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=378904</guid>
		<description><![CDATA[V decembru 2023 se spominjamo 110. obletnice rojstva Františka Čapa, češkega filmskega ustvarjalca, izjemno pomembnega za slovenski film. Življenjska pot ga je popeljala v Piran, kjer je naposled našel svoj dom.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Nenad Jovičić: velikan jugoslovanskega filma med Sarajevom in Domžalami</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/nenad-jovicic-velikan-jugoslovanskega-filma-med-sarajevom-in-domzalami/</link>
		<pubDate>Thu, 22 Dec 2022 22:03:22 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=358472</guid>
		<description><![CDATA[Nenad Jovičić je bil pionir, ki je oral ledino filmske umetnosti v nekdanji Jugoslaviji. Filmi so pogosto znani po glavnih igralcih, precej manj po režiserjih. Pogosto pa se pozabi na ostale ustvarjalce, čeprav prav snemalci oziroma direktorji fotografije najbolje začutijo in izoblikujejo teme.

&nbsp;]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Domžalčan Miroslav Zidar &#8211; legenda slovenske kinologije</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/domzalcan-miroslav-zidar-legenda-slovenske-kinologije/</link>
		<pubDate>Mon, 30 May 2022 00:28:25 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=353137</guid>
		<description><![CDATA[Miroslav Zidar, dolgoletni kinolog, poznavalec in ljubitelj psov se je rodil leta 1941 v Radovljici, od leta 1974 pa živi v Domžalah.

V Ljubljani je obiskoval II. državno gimnazijo (Poljane) do 1958 in Tehniško srednjo šolo do 1961. V Industrijskem montažnem podjetju (IMP) v Ljubljani je bil do 1981 samostojni projektant, od 1981 vodja ponudbe v inženiringu. Leta 1981 ga je pot peljala v Irak, kjer je 5 let vodil projektivni biro IMP. Istočasno s poklicno  se je razvijala tudi njegova kinološka kariera.

Iz mladostnega ljubitelja psov se je razvil v izvrstnega poznavalca in se uvrstil  med vodilne jugoslovanske in slovenske kinologe ter dosegel tudi mednarodno veljavo. Od 1969 je vodil društvene tečaje za šolanje psov, posebej lavinskih in ruševinskih, ter tečaje za vodje društvenih tečajev. Leta 1962 je bil izvoljen za tajnika Zveze kinoloških klubov, 1974 za predsednika strokovnega sveta Kinološke zveze Slovenije (KZS) in za člana mednarodne komisije za službene pse (do 1977) ter Komisije za obedience (do 2003) pri Mednarodni kinološki zvezi. Bil je glavni in odgovorni urednik revije Kinolog (1973–1979 in 2000-2009). Dobil je številna priznanja kinoloških organizacij ter odlikovanj.

Vse to pa je le drobec zanimivega življenja Miroslava Zidarja, ki je znan tudi po tem, da je priskrbel glavnega junaka v  filmu Volk samotar (Vuk samotnjak), ki je bil velika  jugoslovanska uspešnica. Njegov nemški ovčar Roul se je v filmu imenoval Hund. Skupaj z eno največjih filmskih zvezd nekdanje države Slavkom Štimcem sta bila nepozaben filmski par.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Davorin Rovšek (1867-1949) &#8211; ljubljanski fotograf</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/davorin-rovsek-1867-1950/</link>
		<pubDate>Fri, 12 Mar 2021 07:17:01 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/davorin-rovsek-1867-1949-ljubljanski-fotograf/</guid>
		<description><![CDATA[Davorin Rovšek je bil rojen 17. oktobra 1867 v Gabrjah pod Limbarsko goro pri Moravčah očetu Andreju in materi Katarini. Njegovo krstno ime je bilo Martin, vendar tega imena nikoli ni uporabljal. Oče Andrej Rovšek (1836–1903) je bil podobar. V družini so se poleg Davorina rodili še tri sestre in pet bratov.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Anton Smeh &#8211; Harry (1898-1953)</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/anton-smeh/</link>
		<pubDate>Fri, 27 Nov 2020 21:22:33 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/anton-smeh-harry-1898-1953/</guid>
		<description><![CDATA[»Tonček je bil temperamenten človek. Znane so njegove žive diskusije, vztrajno je znal predavati o liku snemalca, saj se je prebil skozi trdo šolo spoznanja prve vrste. Bil je ustrežljiv tovariš, vendar ponosen in dosleden do skrajnosti. Bil je vzor discipliniranega filmskega delavca, takten in obziren do tovarišev, toda oster, če je naletel na površnost in neznanje iz malomarnosti. Tako je Tonček predstavljal vzgled zavzetega filmskega delavca, ki mu je film predstavljal začetek in konec vseh stremljenj.« (Ernest Adamič, 1953)]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Kino Metlika</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/kino-metlika/</link>
		<pubDate>Mon, 01 Jun 2020 04:43:07 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/kino-metlika/</guid>
		<description><![CDATA[22. januarja 1924 je Ante Šuštić želel odpreti kino v Metliki, vendar mu občina iz neznanih razlogov ni dovolila odprtja, čeprav je od okraja v Črnomlju že 25. novembra 1923 pridobil licenco.
Metlika je prvi kino dobila šele 9. junija 1934, v nekdanji dvorani Narodne čitalnice. Vhod v prostore kina je bil z ulice Na trg, in sicer gre za drugo hišo na desni, če pridemo s Ceste bratstva in enotnosti; do nje dostopamo po stopnicah.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Poletimo skupaj &#8211; višinski posnetki občine Piran</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/poletimo-skupaj-visinski-posnetki-obcine-piran/</link>
		<pubDate>Wed, 04 Dec 2019 09:23:29 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/poletimo-skupaj-visinski-posnetki-obcine-piran/</guid>
		<description><![CDATA[Kako je poleteti nad morjem, solinami... ?]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Ateljejska fotografija v Avstro-Ogrski in na Slovenskem 1859-1919 (iz zasebne zbirke Janeza Osetiča)</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/ateljejska-fotografija-v-avstoogrski-in-na-slovenskem-1859-1919-iz-zasebne-zbirke-janeza-osetica-3/</link>
		<pubDate>Wed, 04 Sep 2019 07:11:13 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/ateljejska-fotografija-v-avstro-ogrski-in-na-slovenskem-1859-1919-iz-zasebne-zbirke-janeza-osetica/</guid>
		<description><![CDATA[Zgodovina fotografije se prične šteti od leta 1839, ko je francoska Akademija znanosti uradno razglasila izum dagerotipije, fotografske tehnike, s katero je nastala prva fotografija, ki jo je razvil pariški umetnik Louis Mande Daguerre. S tem so se na Slovenskem zelo zgodaj seznanili, med leti 1842 in 1854 pa so se pri nas pojavili že prvi popotni dagerotipisti. Nekateri med njimi so se ustalili in si postavili ateljeje, in tako je že pred letom 1860 pri nas nastal pojem ateljejskega oziroma poklicnega fotografa. 
Prvi dagerotipist na Slovenskem je bil Janez Puhar (1814-1864), ki pa je veliko pomembnejši po tem, da se je v svetovno zgodovino fotografije vpisal kot izumitelj fotografije na steklenih ploščah. Le dve leti po izumu dagerotipije je namreč Puhar prvi uporabil steklene plošče za podlago in nosilec fotografske slike, postopek, ki je precej različen od Daguerreovega. Za njegov izum ga je pariška Academia nationale imenovala za svojega člana in mu podelila naziv »izumitelj fotografije na steklo«. Puhar je tudi edino slovensko ime, ki ga najdemo v pomembni svetovni literaturi o starejši fotografski zgodovini.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Spomini na letni kino v Piranu</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/spomini-na-letni-kino-v-piranu-2/</link>
		<pubDate>Wed, 11 Feb 2015 00:00:00 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/spomini-na-letni-kino-v-piranu/</guid>
		<description><![CDATA[Dobrih 43 let je imelo mesto Piran letni kino. Poletne kinopredstave pod vedrim nebom so se odvijale vsak dan. Danes »Letni kino - Cinema estivo« živi le še v spominih nekdanjih prebivalcev, pisni dokumenti o njegovem obstoju pa so spravljeni v arhivskih depojih. V tem prispevku ga predstavljamo na podlagi ustnih virov, spominov Pirančanov in s spominskim zapisom ter fotografijami Roberta D' Ansa, ki je bil tako kot njegovi starši s kinom v Piranu tudi poklicno povezan.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Tržaška cesta v Ljubljani</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/trzaska-cesta-v-ljubljani/</link>
		<pubDate>Fri, 26 Oct 2012 00:00:00 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/trzaska-cesta-v-ljubljani/</guid>
		<description><![CDATA[Kot uradno ime za lokalno cesto se omenja konec 18. stoletja kot "Triesterstrasse". Tržaška cesta na območju Mestne občine Ljubljana je odsek zgodovinske tržaške ceste, ki vodi od Ljubljane do Trsta, z določenimi spremembami trase in obnovitvami.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Bogo Pregelj</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/bogo-pregelj/</link>
		<pubDate>Mon, 31 Aug 2009 00:00:00 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/bogo-pregelj/</guid>
		<description><![CDATA[Bibliotekar, prevajalec in publicist Bogo Pregelj se je rodil 22.10.1906 v Vižmarjih pri Ljubljani kot prvi sin pisatelja Ivana Preglja.]]></description>
		
			</item>
	</channel>
</rss>
