<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
		<title>etnologija &#8211; Kamra</title>
		<atom:link href="https://www.kamra.si/kategorija-zbirke/etnologija/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>https://www.kamra.si</link>
	<description>KAMRA</description>
	<lastBuildDate>Thu, 12 Mar 2026 07:32:39 +0000</lastBuildDate>
	<language>sl-SI</language>
	<generator>https://wordpress.org/?v=6.9.1</generator>

<image>
	<url>https://www.kamra.si/wp-content/uploads/2022/01/favicon.png</url>
	<title>etnologija &#8211; Kamra</title>
	<link>https://www.kamra.si</link>
	<width>32</width>
	<height>32</height>
</image> 
	<item>
		<title>Predstavitev nekaterih del Avgusta Pavla (1886-1946) iz zbirke Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/predstavitev-nekaterih-del-avgusta-pavla-1886-1946-iz-zbirke-pokrajinske-in-studijske-knjiznice-murska-sobota/</link>
		<pubDate>Thu, 12 Mar 2026 08:32:39 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=412961</guid>
		<description><![CDATA[V letu 2026 obeležujemo 140 let rojstva in 80 let smrti »zvestega sinu« dveh narodov, dr. Avgusta Pavla, jezikoslovca, etnologa, pesnika, muzealca in knjižničarja, znanstvenega organizatorja in urednika, posrednika med narodi, ter prevajalca.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Študijski krožki v Kosovelovi knjižnici Sežana</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/studijski-krozki-v-kosovelovi-knjiznici-sezana/</link>
		<pubDate>Mon, 12 Jan 2026 11:39:18 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=408438</guid>
		<description><![CDATA[Prispevek k vseživljenjskemu učenju in ustvarjalnosti.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Trdinov literarni pohod ali lahkih nog po Gorjancih in okolici</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/trdinov-literarni-pohod-ali-lahkih-nog-po-gorjancih-in-okolici/</link>
		<pubDate>Mon, 22 Dec 2025 14:09:51 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=408929</guid>
		<description><![CDATA[V digitalni zbirki so v sliki in besedi predstavljene sledi slovenskega etnografa, pisatelja in zgodovinarja Janeza Trdine po Dolenjski, njemu ljubih Gorjancih kot tudi onstran meje, na Hrvaškem.  V letu 2025 je poteklo 195 let od njegovega rojstva v Mengšu na Gorenjskem ter 120 let od njegove smrti  v Novem mestu, izveden pa je bil tudi že deseti Trdinov literarni pohod, ki ga od leta 2015 pripravlja Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto v sodelovanju s Pohodniškim društvom Novo mesto. Leta 2016 sta se novomeški organizacijski ekipi priključila Gradska knjižnica »Ivan Goran Kovačić« iz Karlovca in Ljudska knjižnica Metlika. Knjižnice z obeh strani Gorjancev tako oživljajo gorjansko naravno in kulturno dediščino in predstavljajo Trdinov megalomanski projekt, katerega se je lotil po predčasni upokojitvi pri sedemintridesetih letih: spoznavanje slovenskega ljudstva, njegovih navad in zgodovine.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Zgodbe mojega kraja: najprej štalca, potem pa kravca &#8211; zaključek natečaja</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/zgodbe-mojega-kraja-najprej-stalca-potem-pa-kravca-zakljucek-natecaja/</link>
		<pubDate>Tue, 09 Dec 2025 16:38:01 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=408399</guid>
		<description><![CDATA[V Mestni knjižnici Ljubljana smo v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije letos že osmič po vrsti razpisali natečaj za najboljšo domoznansko zgodbo Zgodbe mojega kraja. Natečaj, ki je namenjen starejšim od šestdeset let, je trajal med 1. junijem in 31. oktobrom 2025. Tokrat smo pod temo Najprej štalca, potem pa kravca zbirali zgodbe, ki so bile povezane z reševanjem (prvega) stanovanjskega vprašanja in gradnje doma.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Zgodbe so še kako žive: ohranjanje ljudske nesnovne dediščine z območja občin Kamnik in Komenda</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/zgodbe-so-se-kako-zive-ohranjanje-ljudske-nesnovne-dediscine-z-obmocja-obcin-kamnik-in-komenda/</link>
		<pubDate>Tue, 25 Nov 2025 14:46:03 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=404113</guid>
		<description><![CDATA[Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik je s finančno pomočjo Občine Kamnik spomladi 2025 izdala knjigo Zgodbe so še kako žive: od Motnika do Nasovč. Zgodbe, ki so zbrane v knjigi, prihajajo izpod Menine planine, iz Motnika, Špitaliča, Tunjic in doline Črne, z Velike planine, iz Godiča, Komende, Suhadol in Nasovč.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Lesene hiše na Ribniškem</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/lesene-hise-na-ribniskem/</link>
		<pubDate>Tue, 12 Aug 2025 09:00:35 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=399960</guid>
		<description><![CDATA[Prispevek obravnava lesene hiše na območju Ribniške doline, predhodnice zidanih hiš, ki so kljubovale času vse do sodobnih časov.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Tulmascowiz, Tomačevica skozi stoletja</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/tulmascowiz-tomacevica-skozi-stoletja/</link>
		<pubDate>Fri, 01 Aug 2025 15:13:18 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=397764</guid>
		<description><![CDATA[Dokumenti, članki, pripovedi in fotografije o Tomačevici in njenih prebivalcih.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Domžalska industrijska dediščina</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/domzalska-industrijska-dediscina/</link>
		<pubDate>Mon, 23 Jun 2025 13:18:17 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=395593</guid>
		<description><![CDATA[V čem se Domžale razlikujejo od drugih krajev na območju Gorenjske? Konec 19. stoletja so postale eno od središč zgodnje industrializacije v Sloveniji, ki je temeljila na eni sami panogi - slamnikarstvu.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Novi šmarnogorski zvonovi</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/novi-smarnogorski-zvonovi/</link>
		<pubDate>Fri, 25 Apr 2025 14:12:04 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=397427</guid>
		<description><![CDATA[Nove šmarnogorske zvonove, proizvode ugledne šentviške zvonarne, so v zvoniku cerkve Matere božje obesili 2. 7. 1928. Na veliki šmaren istega leta jih je blagoslovil tedanji knezoškof Anton Bonaventura Jeglič. Obema slovesnima dogodkoma so prisostvovale množice obiskovalcev. O obeh praznovanjih so poročali predvsem časnik Slovenec, njegova tedenska priloga Ilustrirani Slovenec in tednik Domoljub. Besedilo te zbirke temelji na navedenih virih.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Hotel Bukovec</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/hotel-bukovec/</link>
		<pubDate>Mon, 24 Feb 2025 12:08:58 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=395105</guid>
		<description><![CDATA[V Trebnjem je več stavb, ki so se ohranile izpred 100 in več let, ko Trebnje še ni pridobilo statusa mesta. Te stavbe so pripomogle k večji prepoznavnosti kraja. Poleg na daleč prepoznavne cerkve Marijinega vnebovzetja je bila tu tudi velika Groskova hiša. V njej je danes pošta, pred tem že leta 1918 bencinska črpalka. Potem je tu občinska stavba, zgrajena leta 1928 ali 1929, nova šola v križišču pri cerkvi, novi prosvetni dom ter prvi hotel med Ljubljano in Novim mestom, Hotel Bukovec. Slednjega so v zemljiški kataster vpisali leta 1929. Ob cesti na isti strani sta stali še hiša trgovca Tomica in Pavlinova gostilna. Med Hotelom Bukovec in občinsko stavbo se je takrat nahajal okoli leta 1897 zgrajen gasilski dom, na (današnjem) naslovu Goliev trg 6.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Delovni stroji</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/delovni-stroji-2/</link>
		<pubDate>Fri, 27 Dec 2024 15:17:42 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=393551</guid>
		<description><![CDATA[Industrijska revolucija je prinesla veliko inovacij, med katerimi je tudi uvedba tehnike množične proizvodnje, ki je omogočila izdelovanje preprostejših in cenejših mehaničnih igrač za široke množice. Igrače so poganjale vzmeti, dalo se jih je naviti in postale so vse bolj avtonomne.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Zgodovinsko-etnološka razstava Žensko delo v Konfekciji Komen</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/zgodovinsko-etnoloska-razstava-zensko-delo-v-konfekciji-komen/</link>
		<pubDate>Mon, 23 Dec 2024 14:23:45 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=389590</guid>
		<description><![CDATA["Konfekcija nam je dala življenje in zaslužek!"]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Zgodbe mojega kraja: prva ljubezen &#8211; zaključek natečaja</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/zgodbe-mojega-kraja-prva-ljubezen-zakljucek-natecaja/</link>
		<pubDate>Mon, 09 Dec 2024 15:04:32 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=393062</guid>
		<description><![CDATA[Mestna knjižnica Ljubljana je v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije letos že sedmič po vrsti razpisala natečaj za najboljšo domoznansko zgodbo. Natečaj, ki je namenjen starejšim od šestdeset let, je trajal med 1. junijem in 31. oktobrom. Letošnja tema je bila še posebej prijetna, zbirali smo namreč zgodbe povezane z resničnimi spomini na prve ljubezni.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Peš po domačih krajih: popotni dnevniki Alme M. Karlin (1934-1936)</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/pes-po-domacih-krajih-popotni-dnevniki-alme-m-karlin-1934-1936-16/</link>
		<pubDate>Wed, 12 Jun 2024 13:16:05 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=369601</guid>
		<description><![CDATA[»Vseeno, ali je pomladni veter govoril o nastajanju ali pa so jesenski viharji grozili z minevanjem, vedno si prek teh svobodnih višin hodil nekako osvobojen življenja.«]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Brodi na Muri – potencial pasivne rabe energije</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/brodi-na-muri-potencial-pasivne-rabe-energije/</link>
		<pubDate>Thu, 23 May 2024 10:34:50 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=383032</guid>
		<description><![CDATA[Reke so bile v preteklosti ključne tranzitne poti, izkoriščane bolj intenzivno kot danes. Brodi so igrali pomembno vlogo pri povezovanju bregov reke Mure v Sloveniji, preden so bili zgrajeni mostovi. Danes so na reki Muri ohranjeni le še štirje aktivni brodi. Bili so ključni za lokalne prebivalce, ki so z njimi prevažali surovine, pridelke, orodje, pa tudi ohranjali povezavo med kulturami in državami ter omogočali povezovanje obeh bregov Mure. Kljub razvoju tehnologije so brodi deloma ohranili svojo vlogo, v današnjem času predvsem za turistične namene. Njihova vrednost kot del dediščine se ohranja z registracijo in upravljanjem, pri čemer je Tinekov brod v Gornji Bistrici edini v zasebni lasti. Reka Mura ostaja ena redkih rek, kjer brodi še vedno omogočajo trajnostni prevoz, hkrati pa ohranjajo stik z naravo. Dokumentacija in ohranjanje brodov je ključnega pomena za ohranjanje znanja in dediščine za prihodnje generacije.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Tiskane prekmurske pesmarice mrliških oz. »mrtvečnih« pesmi v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/tiskane-prekmurske-pesmarice-mrliskih-oz-mrtvecnih-pesmi-v-pokrajinski-in-studijski-knjiznici-murska-sobota/</link>
		<pubDate>Wed, 27 Mar 2024 08:10:49 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=381708</guid>
		<description><![CDATA[PIŠK M. Sobota v zbirki starih tiskov Prekmuriani hrani kar nekaj tiskanih prekmurskih mrliških pesmaric, začenši z najstarejšo iz leta 1789 in najmlajšo iz leta 1929. Sijartova iz leta 1796 in Kardoševa iz leta 1848 sta bili dvakrat ponatisnjeni. Glede jezika in pisave je skupna značilnost vsem, da so pisane v prekmurskem narečju z madžarskim črkopisom.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Vas Srednji Vrh skozi čas</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/vas-srednji-vrh-skozi-cas-2/</link>
		<pubDate>Fri, 26 Jan 2024 08:33:40 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=347708</guid>
		<description><![CDATA[Digitalna zbirka predstavlja zgodovino kraja Srednji Vrh, ki leži v občini Kranjska Gora, severno od naselja Gozd Martuljek, približno 200 m nad dolino Save Dolinke.
Besedilo je nastalo na podlagi publikacije Vas Srednji vrh skozi čas, ki jo je izdala Občinska knjižnica Jesenice.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Zgodbe mojega kraja: kako smo se nekoč prevažali</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/zgodbe-mojega-kraja-kako-smo-se-nekoc-prevazali/</link>
		<pubDate>Sat, 23 Dec 2023 10:42:56 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=377955</guid>
		<description><![CDATA[V letu 2023 je Mestna knjižnica Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije že šestič razpisala natečaj za najboljšo zgodbo z vsebino s področja lokalne kulturne dediščine, tokrat na temo prevoznih sredstev. Zbirali smo kratke, resnične zgodbe iz preteklosti posameznega slovenskega kraja. Ker je bil natečaj namenjen starejšim, so morali avtorji zgodb izpolnjevati poseben pogoj – pred zaključkom natečaja so morali dopolniti 60 let.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Dediči prostora, varuhi pomnikov</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/dedici-prostora-varuhi-pomnikov/</link>
		<pubDate>Thu, 21 Dec 2023 14:57:05 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=364166</guid>
		<description><![CDATA[Monografijo z naslovom Dediči prostora, varuhi pomnikov smo na mariborski območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije pripravili ob 60. obletnici delovanja organiziranega mariborskega spomeniškega varstva. V knjigi je v sliki in besedi predstavljena raznolika kulturna dediščina severovzhodne Slovenije in razvoj njene spomeniške službe.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Gostilna Pavlin</title>
		<link>https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/gostilna-pavlin/</link>
		<pubDate>Mon, 04 Dec 2023 09:34:48 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=371600</guid>
		<description><![CDATA[Po ustnem izročilu je bila na mestu gostilne Pavlin stara furmanska gostilna že konec prve polovice 19. stoletja. Odprta je bila le občasno. Bila je oaza za furmane, tako kot so bile božjepotne gostilne za romarje. Zadnji znani lastnik do 1895 se je pisal Rozman, po domače pa se je domačiji in gostilni reklo Urekar. Pri hiši so bile same hčere. Ena od njih se je poročila z Alojzijem Pavlinom, ki je bil doma iz Škrljevega pri Šentrupertu, pri Rozmanu pa je bil zaposlen kot mesar. Tako je prišlo do spremembe priimka in imena gostilne.]]></description>
		
			</item>
	</channel>
</rss>
