V primežu habsburških reform
Cerkvene bratovščine, ki so opravljale različne nabožne in dobrodelne naloge, so zanimivo poglavje naše cerkvene zgodovine. Razcvet so doživele v visokem srednjem veku, na naših tleh predvsem v 14. in 15. stoletju, nato pa ponovno konec 16. in v 17. stoletju zaradi popularizacije vseh oblik ljudske vernosti. Njihov razcvet so zavrli ukrepi Marije Terezije, ki je za njihovo ustanovitev zahtevala posebno državno dovoljenje, njihovo premoženje pa podredila državnemu nadzoru. Nadaljevalec njenih reform Jožef II. je leta 1781 odredil, da njihovi letni dohodki pripadajo šolskemu skladu, leta 1783 pa so jih celo ukinili. O njihovi razširjenosti priča podatek, da so jih samo na Kranjskem ukinili 396.
Per saperne di piùLjudske pobožnosti na Gori Oljki to ni motilo, dokler niso tudi v njeno razgibano versko življenje trdo posegle jožefinske reforme. V smislu znanega francoskega absolutističnega vladarja »država – to sem jaz,« so reforme hotele okrniti avtoriteto Cerkve kot konkurenčne ustanove in jo v celoti podrediti nadzoru ter interesom države. Reforme so globoko posegle tudi v pristojnosti Cerkve, saj se je nanjo nanašalo po podatkih Zgodovine krščanstva na Slovenskem preko 6000 odlokov; med drugim je bila ukinjena večina samostanov, bratovščin in romarskih poti.
Indice
- Gora Oljka »Savinjska Šmarna gora« in njena romarska zgodba
- Popotniki duha in denarja
- Romanja med »za« in »proti«
- Kjer so težave, so tudi priložnosti
- Gora Oljka in njeni popotniki
- V primežu habsburških reform
- Svojega ne damo
- Cerkev na gori
- Oltar in oltarna slika
- Zidna poslikava
- Stranska oltarja in podzemno svetišče
- Zvonovi
- Ognjene preizkušnje
- Gora kot navdih in spomin - 1. del
- Gora kot navdih in spomin - 2. del
- Viri