Štirje asi v Žabji vasi - obdobje 1946 - 1963
Prvo obdobje od leta 1946 do 1963 je zaznamovano predvsem s pomanjkanjem inštrumentov, notnega gradiva in prostora za vaje. Prva velika zasedba plesnega orkestra Žab je igrala v sestavi: štirje saksofoni, dve trobenti, dve pozavni, klavir, bas kitara in bobni.
Per saperne di piùŽe jeseni leta 1946 se je ustanovnim članom Marijanu Nunčiču, Norbertu Drugoviču, Vendelinu Vidcu in Avgustu Lavrenčiču pridružilo sedem glasbenikov in glasbenica: Janko Četina, Jože Četina, Jurij Plahutar, Bogomil Hrašovec, Albin Tomc, Miloš Ojstrež in Mirica Gorjanc; v prvem polletju 1947 še Milan Gorjanc, Vincenc Prelog, Anton Vok in Avgust Zapušek; in v začetku leta 1948 še Vlado Hohnjec, Janko Šalamun, Franci Pristovšek in Volodja Peer. Pevki sta bili Irena Hočevar in Gidica Petretič. Kot prva gosta orkestra sta leta 1948 nastopala Mojmir Sepe in Volodja Peer.
Program prvih javnih nastopov v gostišču na Skalni kleti in pozneje tudi na Zelenem travniku za kvart LMS Jožefov hrib je že bil evropski – od La palome do drugih znanih šlagerjev. Igrali so za vsakogar nekaj, a najraje plesno glasbo. Zgledovali so se po plesnem orkestru Radia Ljubljana in po velikem, znanem orkestru Glenna Millerja. Takratna oblast nad njimi ni bila navdušena, zato pa toliko bolj plesalci. Za oblast so Žabe namreč takrat igrale preveč »amerikansko«. Vendelin Videc se je celo moral zagovarjati na UDBI, pri čemer mu je prišlo prav znanje ruščine. Na notnem gradivu, na katerega so v cirilici napisali izmišljeno ime Josifa Garlandoviča, je dokazoval, da orkester igra tudi sovjetske skladatelje. Navedeni dogodek je bil kasneje uporabljen kot motiv v slovenskem filmu Rdeči Boogie ali Kaj ti je deklica.
Prvi vidnejši nastop za ples je bil že leta 1946. Naslednje leto pa je že prvi večji nastop na plesu v veliki unionski dvorani današnjega Celjskega doma. V naslednjih letih si sledijo nastopi predvsem v Celju in okolici. Po sedemnajstih letih delovanja je v orkestru prišlo do prve in doslej tudi edine resne krize. Prekinitev, ki je bila predvsem posledica odhoda nekaterih članov orkestra na študij v Ljubljano, je trajala osem let in v tem času so se preostali Žabarji »polno zaposlili« v dveh manjših sestavih, Oktavi in Metronomu.
Več podatkov o navedenem obdobju v brošuri 30 let Zabavnega orkestra Žabe.
Program prvih javnih nastopov v gostišču na Skalni kleti in pozneje tudi na Zelenem travniku za kvart LMS Jožefov hrib je že bil evropski – od La palome do drugih znanih šlagerjev. Igrali so za vsakogar nekaj, a najraje plesno glasbo. Zgledovali so se po plesnem orkestru Radia Ljubljana in po velikem, znanem orkestru Glenna Millerja. Takratna oblast nad njimi ni bila navdušena, zato pa toliko bolj plesalci. Za oblast so Žabe namreč takrat igrale preveč »amerikansko«. Vendelin Videc se je celo moral zagovarjati na UDBI, pri čemer mu je prišlo prav znanje ruščine. Na notnem gradivu, na katerega so v cirilici napisali izmišljeno ime Josifa Garlandoviča, je dokazoval, da orkester igra tudi sovjetske skladatelje. Navedeni dogodek je bil kasneje uporabljen kot motiv v slovenskem filmu Rdeči Boogie ali Kaj ti je deklica.
Prvi vidnejši nastop za ples je bil že leta 1946. Naslednje leto pa je že prvi večji nastop na plesu v veliki unionski dvorani današnjega Celjskega doma. V naslednjih letih si sledijo nastopi predvsem v Celju in okolici. Po sedemnajstih letih delovanja je v orkestru prišlo do prve in doslej tudi edine resne krize. Prekinitev, ki je bila predvsem posledica odhoda nekaterih članov orkestra na študij v Ljubljano, je trajala osem let in v tem času so se preostali Žabarji »polno zaposlili« v dveh manjših sestavih, Oktavi in Metronomu.
Več podatkov o navedenem obdobju v brošuri 30 let Zabavnega orkestra Žabe.
Indice
- Sedem desetletij s celjskimi Žabami
- Štirje asi v Žabji vasi - obdobje 1946 - 1963
- Nov zagon orkestra, 1971-1977
- Pod taktirko Kapusa in Goršiča, 1977-1991
- Z dirigentom Grintalom v samostojnost
- Srečanje z abrahamom in pot na Dunaj
- Žabe regljajo tudi v novem tisočletju
- Bisernemu jubileju naproti
- Slovesno praznovanje šestdesetletnice
- Prva petletka zadnjega desetletja
- Sedemdesetletnica - pika na i