Službeni avto najedla goba
Leta 1955 je bil Celjski tednik že deseto leto v službi ljudstva. Kot se za takšne priložnosti spodobi, so jubilej tudi dostojno proslavili. Celjske »sedme sile«, ki je v tej kratki dobi obstoja zamenjala šest urednikov in pet naslovov, se je spomnila tudi družba, kateri je pridno in zvesto služil.
Per saperne di più»V tednu naprednega tiska in radia« je dobil pomembno družbeno priznanje glavnega odbora SZDL (Socialistične zveze delovnega ljudstva) Slovenije »kot najboljši pokrajinski časnik«. Urednika in sodelavce so nagradili tudi v Celju, obenem pa pripravili še odmevno proslavo. Poleg izida posebne številke lista (3. junija) so v Mali dvorani Narodnega doma pripravili razstavo ob 10. obletnici tednika in razstavo partizanskega tiska. V uredništvu so bili zelo veseli nove pridobitve - starega avtomobila znamke DKW z leseno karoserijo, ki jo je že nažirala lesna goba. Poleg gobe so dopisnikom s terena delo grenile tudi nenehne okvare motorja.
»V času, ko ustvarjamo nove, pravičnejše družbene odnose in boljše materialne pogoje, je prevzgoja ljudi prvenstvena naloga. To nalogo pa opravlja v nemajhni meri tudi naš list kot informator, vzpodbudnik in mobilizator ljudskih množic,« je v uvodniku 3. junija 1955 ugotavljal urednik Celjskega tednika Tone Maslo. Tudi trditev, da je »tisk najmočnejše orožje v rokah delavskega razreda«, ni bila daleč od resnice. Celjski tednik je v tem času dosegel naklado 7.500 izvodov, kar pomeni, da ga je povprečno (pre)bralo 23.000 ljudi. Danes že pokojnemu sodelavcu časopisa se je ob teh številkah med drugim zapisalo: »Marsikateremu političnemu delavcu bi se splačalo prej napisati članek v naš časopis, kot pa držati 10 sestankov, ker dvomimo, da bi na desetih sestankih bilo zbranih toliko ljudi.«
»V času, ko ustvarjamo nove, pravičnejše družbene odnose in boljše materialne pogoje, je prevzgoja ljudi prvenstvena naloga. To nalogo pa opravlja v nemajhni meri tudi naš list kot informator, vzpodbudnik in mobilizator ljudskih množic,« je v uvodniku 3. junija 1955 ugotavljal urednik Celjskega tednika Tone Maslo. Tudi trditev, da je »tisk najmočnejše orožje v rokah delavskega razreda«, ni bila daleč od resnice. Celjski tednik je v tem času dosegel naklado 7.500 izvodov, kar pomeni, da ga je povprečno (pre)bralo 23.000 ljudi. Danes že pokojnemu sodelavcu časopisa se je ob teh številkah med drugim zapisalo: »Marsikateremu političnemu delavcu bi se splačalo prej napisati članek v naš časopis, kot pa držati 10 sestankov, ker dvomimo, da bi na desetih sestankih bilo zbranih toliko ljudi.«
Fotogalleria
