Mappa  

Pozdrav iz Murske Sobote

Kako daleč nazaj seže spomin, ko smo z dopusta, izleta ali kar tako poslali razglednico, poslali pozdrave? Nakup »kartončka«, najpogosteje v merah ok. 10×15 cm, na katerega smo napisali osebno sporočilo naslovniku, ga opremili z znamko in ga pustili v nabiralnik ali predali pri poštnem okencu, je bil v še ne tako oddaljeni preteklosti obvezni del našega potepanja izven domačega kraja. Te lepe navade je v današnjem času vse manj. Nadomestilo jo je bodisi sms sporočilo bodisi objava na družbenih omrežjih, kar je veliko hitreje in tudi mnogo bolj priročno. Pa vendarle ne gre enačiti razglednice s sporočilom ali objavo v digitalnem svetu, saj razglednica ostane v naši zbirki, nas leta in leta spominja na nek kraj, trenutek, osebo, medtem ko se sporočilo ali objava »izgubi« v poplavi drugih. Prav tako osebna nota, sploh pri objavi na družbenih omrežjih, ni več tako izrazita in globja, namen sporočilnosti pa dobi neke nove dimenzije.  

Per saperne di più

Osnova za nastanek razglednic je bila leta 1869 uvedba dopisnice v poštni promet in stike med ljudmi. Dopisnice so avstrijska iznajdba, razglednice pa naj bi bile nemška iznajdba, od koder so se širile v Švico in Avstrijo.  Tam so od leta 1873 najprej izhajale kartice z »razgledom« na zgornji tretjini kartončka, slika na dopisnici pa je sčasoma začela zajemati vedno večji del površine. Potem so tukaj še voščilnice, ki so se sprva izročale osebno, kasneje so se začele pošiljati tudi po pošti.

Razvoj razgledniške mode pa je povezan predvsem z razglednicami, ki so prikazovale posamezne kraje in krajevne posebnosti. Po prvi svetovni vojni dobijo razglednice še dodatno funkcijo, saj postanejo del propagande oz. posebna zvrst reklamnih tiskovin.

V Prekmurju so bile prve razglednice natisnjene ob koncu 19. stoletja, velikokrat z enakim motivom, le v nekoliko spremenjeni oziroma drugačni izvedbi. Založiti so jih dali najpogosteje gostilničarji, trgovci in drugi obrtniki, tiskali pa so jih tiskarji, ki so imeli svoje tiskarne po celotnem Pomurju. V Murski Soboti je bil prvi tiskar Marko Grünbaum, ki je pričel s svojo dejavnostjo leta 1884. Za njim so se zvrstili še drugi, večina pa jih je bila judovskega porekla. Kot navaja Nikica Brumen (Tiskarne v Pomurju, 82), je sicer Pomurje v primerjavi z ostalo Slovenijo dobilo tiskarne zelo pozno, ustanavljale pa so se predvsem iz gospodarskih in političnih teženj.

Poleg tiskarjev so imeli v razvoju razglednic zelo pomembno vlogo fotografi, ki so razglednice začeli opremljati s fotografijami, kar je bila dodana vrednost tako za fotografijo kot razglednico – s tem so začele nastajati t. i. foto razglednice. Fotografija se v Prekmurju kot vizualni in zgodovinsko-dokumentarni nosilec informacije pojavi med leti 1850-1860.  A to so bili  le redki posnetki premožnejših družin. Med ostalo prebivalstvo so prve fotografije (portrete) prinesli naborniki in vojaki iz Avstro-Ogrske po letu 1885. Prva fotografa (poklicna) s svojo delavnico pa sta v Prekmurju delovala med leti 1870 in 1890, Julio Stern v Murski Soboti in  in J. Griffaldi v Lendavi.

Razglednice in foto razglednice  so bile navadno izdelane za znanega naročnika – založnika, ki je s tem oglaševal svojo dejavnost in s tem posledično tudi kraj bivanja. Prednja stran foto razglednice je pogosto sestavljena iz več krajevnih fotografskih motivov, značilno pa je bilo tudi vinjetiranje posnetih kadrov.  Večina foto razglednic ima na sprednji strani odtisnjen podatek o motivu, redkeje datum in založnika. Z napisom Pozdrav iz … je razglednica ali foto razglednica imela pomembno vlogo pri popularizaciji priljubljenih, znamenitih, tudi turističnih destinacij, pri čemer je imel veliko vlogo tudi npr. t. i. verski turizem z romarskimi kraji ipd.

Tako razglednice kot foto razglednice so zelo pomemben zgodovinski in pričevanjski dokument, saj se je na njih prikazovalo življenje v nekem kraju, tako npr. središče trgov, mest, vasi s cerkvijo, gostilno, trgovino in drugimi pomembnimi zgradbami. Zanimivo je, da so na razglednicah nemalokrat tudi domačini, kar daje sleherni razglednici še posebno dokumentarno vrednost in utrip preteklega življenja.

Zbirka predstavlja le izbrane (foto) razglednice mesta Murska Sobota, na katerih najdemo izključno zapis Pozdrav iz Murske Sobote in jih imamo v domoznanski zbirki PiŠK MS. Kot se ugotavlja, so bile razglednice z napisom Pozdrav iz Murske Sobote opremljene v prvi četrtini 20. stoletja (do leta 1919 v madžarski obliki) in potem spet v tretji četrtini 20. stoletja. Ob primerjavi teh dveh časovnih obdobij je že zelo lepo vidna bodisi motivna razvojna podoba razglednic bodisi sporočilnost na njih. Razlog za izbrani časovni obdobji pa je tudi ta, da ostalih dveh četrtinah 20. stoletja skorajda ni zaslediti razglednic z napisom Pozdrav iz Murske Sobote. Po letu 1919 napis se v redkih primerih zapis še pojavlja, le da je madžarskemu dodan tudi slovenski, vendar so tovrstni primeri redki. Pri kasnejših, npr. v 30. in 40. letih 20. stoletja, tega napisa skorajda ni zaslediti. Tovrstne razglednice imajo prav posebno sporočilnost, saj je naslovnik že na prvi strani prejel pozdrave. Zbirke razglednic so zelo dragocene, pri dopolnjevanju le-te pa zagotovo ne smemo pozabiti na razglednice, ki se sedaj tiskajo, saj bodo tudi te čez nekaj desetletij prav tako pomemben zgodovinski vir za vpogled v minuli čas.

Fotogalleria

Informazioni

Autore della collezione digitale

Klaudija Sedar

Password

RAZGLEDNICE, stare razglednice, Murska Sobota

Data di pubblicazione

26.07.2019 10:34

Ultima modifica

26.07.2019 12:58

Možnost filtriranja

Ricerca

Tipo di contenuto

CATEGORIE
CATEGORIE
CATEGORIE
CATEGORIE

Organizzazione

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam