Kulturna zapuščina Ivana Kuharja

Natisni Natisni brez slik

Žal je Ivan Kuhar živel prekratko, da bi lahko izpovedal in uresničil vse svoje sne. Niti slutnje prve zarje in svobodne domovine ni dočakal. Nekaj dragocene zapuščine pa je za njim le ostalo. Leta 1938 so mu v Našem domu objavili prispevek »Kose svitle smo sklepali«.²⁰V lepem, rahlo literarizirajočem jeziku, čeprav zaradi pomanjkanja izkušenj včasih nekoliko nerodno, je opisal travniško košnjo pri Prežihu z vsemi narodopisnimi posebnostmi tega področja (s pesmimi, delovnimi in zbadljivimi navadami za kratek čas, klepanjem kos, načinom prehranjevanja med košnjo ipd.). Pet strani besedila krasi tudi šest fotograﬁj z ustrezno tematiko (Kuharjev Anzej si kleplje koso pred domačo hišo; Kosci; Oče in mati pred Prežihovo bajto; Kosci so žejni; Značilno petje po opravljeni košnji; Kmetija pri Merkaču na Stražišču).

Per saperne di più

Ivan Kuhar je tudi avtor že omenjene »Koroške ovseti«, ki so jo prvič uprizorili julija 1937 v Kotljah. Kuhar je zbral in uredil že znane koroške običaje pri kmečki poroki (»ovseti«, »ojseti«, »ohceti«), jim napisal ustrezno vezno besedilo in jih uredil v pisan in zanimiv venček nadvse primeren za predstavo na prostem.

»Kmečka ovset« je bila zasnovana v okvirih medsebojne pomoči na kmetih, ki so na ta dela običajno pošiljali mladino, ki je imela priložnost, da se pobliže spozna s sosedi. Iz tega poznanstva se je velikokrat porodila ljubezen, ki ji je sledila poroka.

²⁰ Kuhar, Ivan: Kose svitle smo sklepali. V: Naš dom, 1938. 2. zvezek, str. 107–111.