skok na glavno vebino izjava o dostopnosti
Mappa  

Obešeni v Ulici Ghega

 Februarja 1944 je general Ludwig Kübler, komandant Wehrmachta v “Primorju”, ozemlju, ki ga je upravljal Reich in kjer so veliko nevarnost predstavljali partizani, ukazal «teror proti terorju, oko za oko, zob za zob», ker «je prav in potrebno vse tisto, kar vodi k uspehu». Kübler je svojim podrejenim zagotavljal: «Ščitil bom vsak ukrep, ki se bo ujemal s tem načelom». Tisto leto v pokrajinah Videm, Trst, Gorica, Pulj, Reka, Ljubljana, ki so sestavljale Operativno cono Jadranskega Primorja (Adriatisches Küstenland), eskalaciji nasilja ni bilo videti konca.
Per saperne di più

 V Trstu je bil odpor, organiziran v tajnih mrežah znotraj tovarn, v Akcijske partizanske skupine (Gruppi di azione partigiana – GAP), v Odbor za narodno osvoboditev (Comitato di Liberazione Nazionale – CLN), izpostavljen velikemu nacističnemu represivnemu aparatu (Gestapo), lokalnim kolaboracionistom (Specialni inšpektoratza javno varnost v Julijski krajini), dejavnosti infiltrirancev in specialne milice - Mestne straže, ki jo je ustanovil župan Cesare Pagnini v dogovoru s prefektom Brunom Coceanijem. To mu je uspelo na podlagi sklepa gauleiterja Friedricha Rainerja o ustanovitvi proti partizanskih enot. Do pokola v ulici Ghega je prišlo v tem splošnem ozračju nasilja in dvajset dni po ustrelitvi 71 antifašistov na Opčinah. Na kraški planoti so 3. aprila na strelišču na Opčinah ustrelili 71 talcev, kot povračilni ukrep za atentat, ki so ga prejšnji dan izvedli partizani v tamkajšnji kinodvorani. Takrat je bilo ubitih 7 nemških vojakov. Trupla talcev so naslednjega dne sežgali v krematoriju Rižarne pri Sveti Soboti. Z ustanovitvijo operativne cone Jadranskega Primorja (Adriatisches Künstenland), so palačo Rittmeyer, v občinski lasti od leta 1914, nemške oblasti spremenile v Deutsches Soldatenheim (Vojaški dom), zbirališče in menzo za vojake ter častnike Wehrmachta. Zaradi nacistične represalije ima stavba od 23. aprila 1944 žalostni sloves. 

Okoliščine tega okupatorskega zločina so znane. Dalj časa je bila nekaka negotovost glede samega točnega števila obešenih talcev, čeprav je uradni razglas tržaške prefekture z dne 23. aprila 1944 v obliki letaka uradno sporočil naslednje:”Dinamitni atentat na Deutsches Soldatenheim. Uradno se sporoča:  včeraj,  v  soboto, so  koministični  elementi  izvršili  dinamitni  atentat  na Deutsches Soldatenhein v Trstu, ki je zahteval življenja nekaj nemških vojakov in nekaj italijanskih civilistov. Aretiranih je bilo večje število oseb iz atentatorjem najbližjih krogov.” (To ni točno, ker so bili talci zaprti  v  zaporu  Coroneo  v  Trstu  in  niso  imeli z  atentatom  v  Ulici  Ghega  prav  nobene  zveze. Opomba avtorja).  “Hitro  vojaško  sodišče  jih  je  obsodilo  51  na  smrt. Sodba  je  bila  tudi  izvršena takoj”. Kljub  uradni  številki  51  so se  dolgo  časa  po  vojni  pojavljali  seznami  talcev,  na  katerih je  bilo najprej 49 imen, potem 50 in 51 ter šele v letu 1974 končna številka 52. Do nepopolnosti je najbrž prišlo,  ker  ni  bilo mogoče   takoj  identificirati  prav  vseh  talcev.  Točnejše podatke  so  nato posredovali pričevalci. Najbolj verodostojno pričevanje je prišlo na dan 23. aprila 1974 (ob 30-letnici 
tragičnega doodka). Tedaj že upokoljeni nameščenec tržaškega pogrebnega podjetja je podal izjavo. Pričevalec  ni  dovolil uredništvu  Primorskega  dnevnika,  da  bi  objavili  njegovo polno  ime. Pričevalec je vsekakor Slovenec. Omenjeni pričevalec je povedal, da so ga v nedeljo tistega usodnega tragičnega dne 23. aprila 1944 poklicali in rekli, naj s svojimi šestimi tovariši pripelje v poslopje v Ulici Ghega 52 krst. Nato naj obešence snamejo z zank, jih položijo v krste in odpeljejo na pokopališče. Pričevalec je nadaljeval pripoved in rekel, da so sneli talce z zank ter jih položili v krste. Našteli so 52 trupel.  Nato je še opisal prizorišče: trupla so visela predvsem desno in levo po stopnišču. Največ trupel je viselo v menzi, nekaj jih je bilo obešenih blizu oken, tako da so bila vidna s ceste. Talci so viseli povsod tam, kjer  je  bil  prostor  primeren  za  obešanje. V  njegovem pričevanju  je  tudi  zaključek.  Tako  je povedal, da je bila v tistem obdobju na pokopališču pri Sv. Ani vedno pripravljena velika jama za žrtve  bombardiranj  in  za  druge  primere.  Pred tako  jamo  so  nato  uslužbenci  pogrebnega  podjetja pripeljali vseh 52 krst. Pri pogrebu so bili prisotni samo oni; ni bilo duhovnika, ni bilo niti nemških vojakov. Enota nemške vojske je nadzorovala le snemanje trupel z zank in polaganje žrtev v krste. Pričevalec  –  uslužbenec pogrebnega podjetja  –  je zaokrožil svojo pripoved še z dvema podatkoma. Prav tako je imel žalostno nalogo pokopati na pokopališču pri Sv. Ani 8 (osem) talcev, ki so bili ustreljeni na Opčinah ter leta 1930 štiri bazoviške junake. Omenjeno pričevanje torej jasno govori o obešenju 52 talcev, seznam tržaške prefekture pa je imel 51 talcev. Nekateri drugi pričevalci so povedali, da so tistega dne Nemci kar na cesti pobrali še eno osebo, ko so peljali talce od zapora Coroneo do stavbe v Ulici Ghega. Tako je bilo število 52. Nadalje je Primorski dnevnik  dne 16. avgusta 1974 objavil pričevanje antifašista Bruna Pahorja z Jamelj. Omenjeni je povedal, da je bil takrat zaprt v zaporu Coroneo v Trstu v celici, kjer sta bila poleg  njega še  dva  jetnika:  67-letni  moški  s  Kostanjevice  na  Krasu  ter 22 -letni  sin  albanskega diplomata.  Oba  so  takrat  odpeljali  iz celice  brez  prtljage  in  se  nista  več  vrnila. Pozneje se je ugotovilo, da njunih imen ni bilo na seznamu 50 oseb, ki so ga pripravile nemške vojaške oblasti. Prav  tako  se  je  po  vojni ugotovilo,  da  sta  bila  med  52  obešenimi  v  Ulici  Ghega. Tako ponovno pridemo do števila 52. Največ  obešenih  je  iz  Postojne in  okolice,  posamezniki  so  seveda  iz  Trsta,  s  Krasa, Vipavske doline,  z  Brd  in  Istre.  Poleg  teh  oseb  pa  so  bili številni  iz  raznih  italijanskih  krajev:  s  Sicilije, Caserte, iz Brindisija, Capo Orlando, Pinerola, Vidma in še mnogih drugih. 
Podatke seveda hrani tudi Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Obstoja seznam vseh 52 obešenih dne 23. aprila 1944 v Ulici Ghega v Trstu. Skratka sedaj se jasno govori o 52 talcih. 

Fotogalleria

Posizione

Mostra posizione

Informazioni

Categorie

storia

Autore della collezione digitale

Pepi Krašna »Ivänčin«

Password

druga svetovna vojna

Data di pubblicazione

08.11.2016 11:47

Ultima modifica

08.11.2016 11:47

Možnost filtriranja

Ricerca

Tipo di contenuto

CATEGORIE
CATEGORIE
CATEGORIE
CATEGORIE

Organizzazione

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam