Nov zagon orkestra, 1971-1977

Po krizi leta 1963 so se žabarji na pobudo Marijana Nunčiča zbrali in  nastopili leta 1971 pred polno dvorano tedanjega Doma JLA. Istega leta so se Žabe priključile ŽPD France Prešeren kot samostojna sekcija z imenom Zabavni orkester Žabe. V letu 1971 je za Vendelinom Videcem prevzel vodenje orkestra profesor glasbe  Edvard Goršič,  ki je  pri Žabah je sodeloval že od leta 1955 dalje in ga vodil do leta 1977.  Ponovno se je   vrnil za dirigentski pult leta 1984 in orkester vodil do leta 1991.
Kmalu po prevzemu umetniškega vodenja orkestra, leta 1971,  je  pripravil in izvedel letni koncert, ki je od takrat naprej postal tradicionalen.  Šele v sedemdesetih letih, ko so Žabe po srebrnem jubileju zadihale na novo, so se začele razgledovati po glasbenih dogajanjih v širšem prostoru. Nanje so vplivali orkestri iz Ljubljane, Zagreba in Beograda, kjer so delovali visokokakovostni plesni in jazz orkestri.
K nastopom so pritegnili tudi znane slovenske soliste zabavne glasbe,  tudi Celjane, ki so si našli svoj poklic v Ljubljani, občasno pa so se vračali v Celje in »pomagali« pri nastopih plesnega orkestra.  K sodelovanju so pritegnili mnoge slovenske skladatelje: Bojana Adamiča, ki je za tridesetletnico orkestru napisal glasbeni potpuri, Atija Sossa, Janija Goloba, Ussarja Wernerja in Jožeta Privška.  Tudi nekateri člani orkestra so se ukvarjali z aranžiranjem: Benjamin Ževart, Norbert Drugovič mlajši, Milan Ferlež, Vincenc Prelog in Vendelin Videc.  V zadnjem obdobju delovanja Žab pa se je kot komponist predstavil tudi Roman Fonda.
V tem času so Žabe »regljale« predvsem v Celju in okolici.  Sodelovale so  na raznih športnih in zabavnih prireditvah. V letu 1975 gostujejo s svojim koncertnim programom v Slovenskih Konjicah in izmenjajo koncertna gostovanja z zabavnim orkestrom iz Maribora. V okviru jubilejnih prireditev ob 30-letnici imajo  samostojni 30-minutni nastop orkestra v prvem programu Radia Ljubljana  in v hotelu Argonavti v Novi Gorici.

Ob praznovanju 30-letnice, leta 1976,  so Žabe prvič nagrajene za njihovo uspešno delovanje in prejmejo Priznanje kulturne skupnosti Celje in Bronasti grb Mesta Celja. Ob tem so prvič predstavili dotedanjo zgodovino delovanja v posebni jubilejni publikaciji. 

 - "Ljubo doma, kdor ga ima"  po  letu 1971
Po vključitvi v ŽPD France Prešeren leta 1971 so dobili prostore Na okopih, v katerih so bili  skupaj z Železničarsko godbo na pihala. Tu jih je doletela prva poplava v njihovi zgodovini. Nekega dne je počila vodovodna cev  in zalila  prostore. Uničila jim je klavir ter druge inštrumente. Po tej nesreči jim je Celje odredilo prostore v Spodnjem gradu, nekdanji celjski knežji palači, ki pa je seveda imela podobo stare opuščene vojašnice. Tam jih sicer poplava ni ogrožala, so jih pa tatovi, ki so začeli vlamljati v veliko stavbo brez pravega gospodarja. Ker je bilo bivanje v takih prostorih nevzdržno, jim je svoje gostoljubje izkazala Gimnazija Center - Celje.   Tu pa  so leta 1990  Žabe doživele drugo poplavo, a več  o tem v nadaljevanju.