Mappa  

Njena najboljša leta

Pravila čitalnice so bila jasna: »Čitanje časopisov in knjig, pisanih v slovanskih, pa tudi drugih jezikih; razveseljevanje v besedah, v plesu, v igrah itd.« Čeprav je bilo sprva delovanje čitalnice povsem »salonsko«, je veliko prispevala k razvoju in širitvi slovenske kulture v naših krajih.

Per saperne di più
Čilalniška knjižnica (»Društvena knjigarnica«) se je hitro bogatila in članom omogočala izposojo knjig in časopisov  tudi »za domačo rabo«. Izvolili so društvenega knjižničarja, ki je bil članom na razpolago vsak torek in sredo po 20. uri. Najprej sta to delo opravljala gimnazijska profesorja Gustav Lindner in Franc Hafner. V letu 1864 je čitalnica premogla 280 knjig, leto kasneje pa že 448; največ jih so jih prispevali njeni člani. In podatkov je mogoče razbrati, da je knjižničarska dejavnost porabila kar tretjino društvenih sredstev.

Večini članov je bila še vedno najpomembnejša družabna plat čitalniške ponudbe. V društvenih prostorih so se ob taroku, tomboli ali poslušanju »glasovira« prijetno najedli in ob tem zaužili še dobro kapljico, zato delo knjižnice ni dosegalo želenih rezultatov. Predsednik dr. Štefan Kočevar je večkrat poudarjal, kakšna je prava vloga Narodne čitalnice. Leta 1868 je zbranim društvenikom med drugim dejal, »da je bila zmiraj glavna skrb odbora sedanjega dopolniti dvojni namen čitalnice, po katerem bi bila čitalnica društvenikom prvič podučevna in koristna, drugič ugodna in prijetna. /…/ Obžalujem, da se je opustila hvalevredna navada, po kteri so se zbrali člani vsaki teden in čitali knjige«.

Zelo odmevne so bile bésede, ki so jih prirejali ob sobotah ali izbranih priložnostih. Ob petju in recitiranju so udeleženci lahko tudi zaplesali, igrali priljubljeno tombolo, tarok ali metali pikado. Vsako leto so počastili tudi spomin na Franceta Prešerna (3. decembra), Valentina Vodnika (2. februarja) in redno pripravljali silvestrovanja. Članstvo je postajalo vse zahtevnejše, zato je pevovodja Gregor Tribnik s pomočjo bratov Ipavcev prirejal izvrstne glasbene večere, leta 1864 pa so ponovno začeli z gledališko dejavnostjo. V čitalniških prostorih so letno pripravili po šest predstav, vodja dramske sekcije pa je postal celjski tiskar Edvard Jeretin, čigar oče Janez Jeretin je uprizoril prvo slovensko gledališko predstavo v Celju.

Fotogalleria

Možnost filtriranja

Ricerca

Tipo di contenuto

CATEGORIE
CATEGORIE
CATEGORIE
CATEGORIE

Organizzazione

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam