Mappa  

Lesničarjeva ulica

Uličico na Jožefovem hribu so poimenovali po Janku Lesničarju, časnikarju in organizatorju zadružništva. Rojen je bil leta 1884 na Humu pri Ormožu, po osnovnem šolanju v domačem kraju je obiskoval gimnazijo v Mariboru in nato vpisal na visoko veterinarsko šolo na Dunaju. Po letu dni je študij prekinil in se v Celju, kamor se je preselil, povsem posvetil časnikarstvu. Najprej se je leta 1906 zaposlil v uredništvu celjskega glasila Domovina, v letih 1909 in 1910 pa je bil glavni urednik Narodnega dnevnika, edinega dnevnika, ki je dosedaj izhajal v Celju. Leta 1910 je dnevnik prenehal izhajati oz. je postal priloga Slovenskega naroda, zato je Lesničar prevzel uredništvo štajerskega dela. V letu 1914 je do izbruha prve svetovne vojne urejal Narodni list, glasilo narodno-liberalne Narodne stranke, ki je imela sedež v Celju. Per saperne di più
Lesničar se je časnikarstvu posvečal v obdobju, ko so bili novinarji na Slovenskem Štajerskem v prvi vrsti tudi učitelji, vzgojitelji in buditelji naroda. Med prvo svetovno vojno, ko je bilo slovensko časnikarstvo zaradi vojnih razmer cenzurirano, se je posvetil gospodarskemu oziroma zadružnemu delu. Vstopil je v Zadružno zvezo in prevzel njeno vodenje; vodil jo je do leta 1927, ko so njen sedež preselili v Žalec. Za nekaj časa se je ponovno vrnil v časnikarstvo in do decembra 1929 vodil redakcijo celjskega medvojnega časnika Nova doba.
Po letu 1918 je bil Lešničar več let odbornik in gospodarski referent v celjskem občinskem svetu. Do konca leta 1929, do nastopa službe v Srbiji, je bil predsednik društva Celjski dom ter leta 1926 in 1927 predsednik Zveze slovenskih posojilnic, ki je bila lastnica Zvezne tiskarne v Celju. Lešničar je bil nekaj časa tudi član upravnega odbora Celjske mestne hranilnice, podnačelnik Prve južnoštajerske vinarske zadruge v Celju, član glavnega tarifnega odbora v Beogradu, član Celjskega Sokola ter vrste drugih narodnih in kulturnih društev. Sposobnost, znanje in dolgoletne izkušnje pri organizaciji zadružništva so Lešničarja pripeljala na mesto ravnatelja Oblastne zadruge za poljoprivredni kredit v Čupriji, kamor ga je z namenom, da organizira zadružništvo v Šumadiji, imenovala Agrarna banka.
Njegovo izjemno bogato, a kratko življenjsko pot so 2. avgusta 1931 prekinili ustaški teroristi, ki so s tempirano bombo razdejali vagon mednarodnega vlaka na progi  Zagreb - Beograd. Med številnimi  žrtvami je bil tudi Janko Lesničar.

Fotogalleria

Možnost filtriranja

Ricerca

Tipo di contenuto

CATEGORIE
CATEGORIE
CATEGORIE
CATEGORIE

Organizzazione

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam