Mappa  

Kaj je preganjanje? Razlogi zanj in oblike preganjanja

Po koncu vojne se je leta 1919 Deželna vlada za Slovenijo in znotraj nje poverjeništvo za notranje zadeve namenila ugotavljati zločine avstrijskih oblasti nad Slovenci med vojno. Per saperne di più
Politično preganjanje so definirali kot »…vsako zatiranje, ki ga je prejšnja državna oblast po svojih organih izvajala proti sedanjemu državljanu kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev vsled njegovega narodnostnega, ali pa vsled njegovega državno političnega mišljenja in delovanja. (Matić, 1992)« Okrajnim glavarstvom in ljubljanskemu magistratu so ukazali pripraviti seznam ljudi, ki so bili med vojno preganjani: lahko so se prijavili tudi tisti, ki so se bili odselili v tujino. Seznam šteje le 89 ljudi obeh spolov, od tega so odšteli 6 primerov, nad katerimi so bili izvajali nasilje Italijani od 1916. Od 83 ljudi je bilo 9 žensk. Preganjanci so izhajali iz vrst uradnikov, bili so kulturno-umetniški delavci (slikar Ferdo Vesel, risar Hinko Smrekar idr.), podjetniki in posestniki, delavci na železnici, obrtniki, študentje in dijaki, trgovci, gospodinje, 1 zdravnik, 1 agronom in nekdo, ki ni navedel poklica. Med kulturno-umetniške delavce so šteli tudi učitelje in urednika časopisa Slovenski narod Rasta Pustoslemška. Na seznamu ni enega duhovnika ali tovarniškega delavca.  

Med vzroki za preganjanje so na seznamu, ki se hrani v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, navedeni srbofilstvo, rusofilstvo, narodno mišljenje, protinemštvo, politični razlogi, preganjanje zaradi izjav glede sarajevskega atentata, udeležba v tajnih organizacijah, vohunjenje, razžalitev in preganjanje po 64. (verbalni delikti, žalitev člana cesarske hiše, tudi če je že umrl) in 65. črki zakona (za motenje javnega miru, kdor javno ali pa v občilih, tudi v sliki spodbuja k nepokorščini, uporu proti zakonom, odredbam, kdor v takih oblikah spodbuja zaničevanje cesarja, govori proti državni ureditvi, sodelovanje pri zvezah, ki izvajajo delikte, kot so netenje sovraštva proti monarhiji ipd.).  
      
Oblike preganjanja so bile preiskovalni zapor, zapor, konfinacija, internacija, težka ječa s postom in trdim ležiščem enkrat mesečno, vpoklic v vojsko in zadrževanje v vojski kljub dokazani nesposobnosti, degradacija, izključitev iz šole ali službe, prisilne hospitalizacije, policijski nadzor, kazenska upokojitev, disciplinski postopki v službi, v službi niso mogli napredovati, premestitve v službi.   

Fotogalleria

Možnost filtriranja

Ricerca

Tipo di contenuto

CATEGORIE
CATEGORIE
CATEGORIE
CATEGORIE

Organizzazione

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam