skok na glavno vebino izjava o dostopnosti
Mappa  

Ježenska društva in knjižnica

Ježenska društva so ustanavljali za vse prebivalce predvojne občine Ježica, torej še za Stožičane, Saveljčane, Klečence in prebivalce Male vasi, po letu 1933 pa še prebivalce takrat priključene občine Črnuče. Posavske vasi so bile pri društvenih dejavnostih precej povezane med sabo, pred drugo svetovno vojno so imele celo bogatejše kulturno življenje, kot je bilo v mestu. Po letu 1945 so se razširila predvsem športno-rekreativna društva, kulturna dejavnost pa je nekoliko upadla.

Leta 1907 je bila ustanovljena strojna kmetijska zadruga v Savljah za Savlje in Kleče, leta 1919 pa tudi na Ježici za vasi Ježica, Stožice, Mala vas in Tomačevo. Te zadruge so bile namenjene medsebojni pomoči kmetov pri kmečkih opravilih. 

Leta 1911 je bil na Ježici zgrajen dom Slovenskega katoliško izobraževalnega društva. To je sicer že dve leti delovalo, saj so februarja 1909 imeli ustanovni sestanek. Pobudo za ustanovitev Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva sta dala Janez Evangelist Krek in Luka Smolnikar (1863-1936), književnik in prosvetni delavec. Orlovski odsek tega društva so ustanovili 20. junija 1909. Že 6. junija istega leta je začel vaditi ježenski telovadni odsek Orla. 20. junija so priredili prvi telovadni nastop, zgodil pa se je tudi ljudski shod. Vse skupaj je bil to velik politični dogodek za celotno Posavje. Orlovski odsek na Ježici je postal leta 1922 čisto samostojna organizacija in član Orlovske zveze Slovenije. Orli so prirejali telovadne nastope, uprizarjali igre, organizirali koncerte in prosvetne večere s predavanji. Ustanovili so orlovsko knjižnico, interni denarni zavod Čebelico in izdajali mesečnik Mladost. 

Vse društveno življenje se je pred prvo svetovno vojno odvijalo pod patronatom Slovenske ljudske stranke. Društvo je imelo svoje prostore sprva v mežnariji, uporabljalo pa je tudi šolske prostore in župnišče, dokler leta 1911 niso končno zgradili doma z ogromno pomoči župnika ter domačih in okoliških kmetov, ki so pripeljali gradbeni material in se lotili gradbenih del. 

Na Ježici je začela leta 1920 delovati Kmetsko-delavska zveza v okviru Jugoslovanske socialno demokratske stranke, da bi pospeševala zadružništvo in pomagala gospodarstvu. Prirejala je razne tečaje, prireditve in shode. Šele leta 1937 so ustanovili tudi Društvo obrtnikov na Ježici. 

Per saperne di più

Krajevni odbor Rdečega križa na Ježici je bil ustanovljen leta 1931. Prirejali so zdravstvena predavanja, tečaje in predvajali filme. Krajevna protituberkulozna liga je bila ustanovljena leta 1937. 

Leta 1941 so na Ježici ustanovili društvo Mali gospodar za strokovno izpopolnjevanje v reji malih živali, vrtnarjenju, sadjarstvu, čebelarstvu, nabiranju zelišč in gozdnih sadežev. 

Športni klub Danica je na Ježici deloval med letoma 1925 in 1929.

Prosvetno društvo Savlje-Kleče in posavsko štehvanje

Leta 1931 je bilo ustanovljeno Izobraževalno-kulturno-umetniško društvo, ki se je preimenovalo v Prosvetno društvo Savlje-Kleče. Najbolj je znano po tem, da vsako leto prirejajo Posavsko štehvanje, prirejeno po ziljskem običaju. Predstavitev običaja je uvedel France Marolt, da bi obudil staroslovensko dediščino. Gre za konjeniško igro, kjer jezdeci s kovinskimi palicami razbijajo lesen sod, ki je nasajen na lesen drog. Štehvanje je kmečka oblika rimske viteške igre, ki se je imenovala kvintana. Prvič so štehvanje uprizorili leta 1936 pred župniščem na Ježici. Za to ljudsko igro so potrebni dobri konji in spretni in izkušeni jezdeci.

Bežigrajsko glasilo Zbor občanov je leta 1984 opisalo ta dogodek:

» ... se štehvanje prične z obhodom Štehvanjske folklorne skupine. Štehvanjec in dečva vodita konja za uzdo. Ob štehvanjski stezi je postavljen lesen kol - »štebeh«. Na kol je nataknjen deži podoben sod - »barigla«. Fantje jahajo brez sedel in strmen, v rokah imajo železne kije - »štehvanje« in v galopu udarjajo po barigli do razbitja soda. Ocenjevalna komisija izbere najboljšega štehvanjca po vrstnem redu. Zmagovalcu podari dečva štehvanjski venček in le-ta ga mora v diru ujeti na svoj kij. Sledi končni obhod po štehvanjski stezi. Folklorna skupina zapleše gorenjske folklorne plese. ki jim sledi podelitev nagrad: priznanj in spominskih krožnikov. Zborček pa zapoje koroške narodne pesmi. Do sedaj so se zvrstila štehvanja v Savljah - 12 krat, v Klečah - 1 krat. v Tivoliju (LjubIjanski festival) - 1 krat, pri Centralnem stadionu (praznik občine Ljubljana Bežigrad) - 1 krat in na kopališču Ježica (v okviru Kmečke ohceti) - 7 krat. Letošnja prireditev Posavsko štehvanje bo organizirana v počastitev praznika občine Ljubljana Bežigrad in ob 30. obletnici štehvanja ...«

Prostovoljno gasilsko društvo Ježica

Ob koncu 19. stoletja so bili požari na območju posavskih vasi precej pogosti, leta 1900 pa je obsežen požar zajel ves spodnji del Ježice. Ob tem požaru so spoznali, da imajo za spopadanja z ognjem neustrezno in pomanjkljivo opremo - zgolj škafe in neka primitivnima sredstva. Izbrali so pripravni odbor, ki je leta 1901 pripravil vse potrebno za ustanovitev Prostovoljnega gasilnega društva. Končno so 10. avgusta leta 1902 v gostilni Pri Alešu na pobudo takratnega ježiškega župana Antona Vilfana in posestnika Vinka Ahlina ustanovili prvo gasilsko društvo. Najprej so morali nabaviti nujno orodje in si zgraditi orodišče. Da bi dobili potrebna finančna sredstva, so sklenili, da postavijo nabiralnike v gostilne pri Alešu, Florjančku in Jožetu, organizirajo nabiralne akcije po vaseh ter priredijo veselico. Nabavili so platno za uniforme, pasove, kupili prvo brizgalno, nato še drugo in voz za cevi. Tako so prvo leto obstoja imeli 1880 kron primanjkljaja. Prvo leto je bilo društvo brez lastne strehe, opremo pa so shranjevali kar pri načelniku Vinku Ahlinu. Leta 1903 pa so pričeli z gradnjo gasilnega doma. Leta 1923 je postal že premajhen in so ga dozidali in pridobili društveno sobo. Med drugo svetovno vojno so pod okupatorjevim vodstvom tri skupine gasilcev dežurale v gasilskem domu na Ježici kot gasilska straža.

Septembra leta 1945 je bil sklican sestanek z namenom, da se oživi delovanje gasilskih društev. Tako je 7. oktobra 1945 članstvo ustanovilo društvo za področje Posavja pod imenom Prostovoljno gasilsko društvo Ježica z dvema samostojnima četama – Stožice in Ježica. Zaradi razvoja društva je gasilski dom postal premajhen in leta 1949 so sklenili, da bodo zgradili za svoje potrebe nov dom. Z gradnjo so pričeli leta 1950. Zaradi pomanjkanja denarja so ga gradili devet le. Novi dom so odprli leta 1959. Zaradi potreb novejšega voznega parka je bila kasneje domu dograjena tudi dodatna garaža.

Sedanja ježenska društva

V današnjem času na Ježici delujejo naslednja društva: Žensko košarkarsko društvo JežicaKošarkarsko društvo Ježica, prostovoljno gasilsko društvo, Kulturno društvo Svoboda Stožice - Ježica, Športno društvo Ježica, Strelsko društvo Tabor - Ježica, Baseball in softball društvo in številna druga. Pri obeh košarkaških društvih je treba izpostaviti njune temelje v letih 1960 in 1962, še ko so trenirali v okrilju Telovadnega društva Partizan Ježica. To društvo je poleg košarke združevalo še gimnastično, atletsko in sekcijo za dvigovanje uteži.

Fotogalleria

Posizione

Mostra posizione

Informazioni

Autore della collezione digitale

Tjaša Bezenšek, Gašper Hudolin

Password

DOMOZNANSTVO, DRUŠTVA

Data di pubblicazione

31.12.2020 14:55

Ultima modifica

30.12.2020 20:55

Možnost filtriranja

Ricerca

Tipo di contenuto

CATEGORIE
CATEGORIE
CATEGORIE
CATEGORIE

Organizzazione

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam