Mappa  

Dinarskokraške pokrajine

Dinarskokraške pokrajine zavzemajo večino južne Slovenije. Zgrajene so pretežno iz apnencev in dolomitov, zato v teh pokrajinah prevladuje kraško površje s planotami, hribovji, podolji, kraškimi polji, ravniki ter številnimi drugimi kraškimi pojavi. Planote in hribovja so visoka od 800 do 1800 m in so razčlenjena s kraškimi kotanjami. Podolja in ravniki so nižji deli med okoliškim hribovjem in planotami. Tipična je dinarska slemenitev: severozahod-jugovzhod. Dinarskokraške pokrajine so prepoznavne po številnih kraških pojavih, tako površinskih (kraška polja, ponikalnice, vrtače…) kot podzemeljskih (podzemsko pretakanje vode, jame…), zaradi krasa pa so te pokrajine tudi izredno ekološko ranljive. Površinskih voda skorajda ni, saj je večina rek ponikalnic. Reki, ki ne ponikneta, sta Krka in Kolpa. 

Per saperne di più

Večino planot in hribovij pokriva gozd, ki je omogočil razvoj gozdarstva in lesne obrti, po drugi svetovni vojni tudi lesne industrije. Po osamosvojitvi Slovenije je večina te industrije propadla. Gozdovi dinarskokraških pokrajin so največje sklenjene gozdne površine v Sloveniji.

Jedro poselitve so kraška polja, podolja in ravniki, kjer je prst debelejša in tudi bolj sklenjena kot na planotah in v hribovjih.

Viri:

Senegačnik, J., 2012. Slovenija in njene pokrajine. Ljubljana, Modrijan, str. 328-345.

Natek, K., 2014. Atlas Slovenije. Dinarskokraške pokrajine. Ljubljana, Mladinska knjiga, str. 72-73.

Možnost filtriranja

Ricerca

Tipo di contenuto

CATEGORIE
CATEGORIE
CATEGORIE
CATEGORIE

Organizzazione

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam