O avtorjih

Mirko Osojnik, roj. 1949 na Brdinjah nad Kotljami, upokojeni strokovni sodelavec v Koroškem pokrajinskem muzeju – Muzeju Ravne. Na FF v Ljubljani študiral slovenščino in primerjalno književnost. Profesionalno – kulturnik; ljubiteljsko – kulturnik (25 let predsednik ravenskega KD Prežihov Voranc). Specialnost v muzeju: dokumentacija fotografskega gradiva in številna vodstva na Prežihovi bajti. Veliko je raziskoval in analiziral kulturno problematiko ter o njej pisal. Posvečal se je tudi turistični propagandi Mežiške doline. Ima dokaj obsežno bibliografijo, ki šteje preko 320 objavljenih enot.

Pomembnejša samostojna in skupna dela: Po Mežiški dolini (1985); Vodnik po Mežiški dolini (1993) – tudi v nemščini in angleščini; Prežihova bajta – spominski muzej Prežihovega Voranca (1994); Od Kotelj do Prežihove bajte (1995); Ravne na Koroškem: 750 let prve pisne omembe (1998) – urednik in soavtor; Bratje Kuhar – Prežihovi »pobi« (2003); Lovro Kuhar – Prežihov Voranc: rod in življenjska pot (2003); Prežihov Voranc v ogledalu Koroškega fužinarja (1951–2007) – (2011) zbral in uredil; Med Uršljo in Peco: turistični vodič (2012) – tudi v nemščini in angleščini; Ivan Kuhar-Prežihov Anza: Življenje in delo: 1904-1944 - (2017) – skupaj z Bojano Verdinek; Kulturna ustvarjalnost druži nas …že 70 let…: Kulturno društvo Prežihov Voranc Ravne na Koroškem: 1946-2016 - (2018) –  skupaj z Ireno Oder.

Trikrat je bil slavnostni govornik na tradicionalnem srečanju na Prežihovi bajti (2010, 2012 in 2019). Od leta 2008 do 2018 je bil odgovorni urednik Ravenskih razgledov, glasila Občine Ravne na Koroškem; od leta 2019 je tajnik Prežihove ustanove.

Nagrade in priznanja: bronasta Prežihova plaketa za leto 1981 (1982); srebrna Prežihova plaketa za leto 1991 (1992); nagrada Občine Ravne na Koroškem za leto 2004 (2005).

Bojana Verdinek, roj. 1960, profesorica slovenščine, zaposlena na Osnovni šoli Prežihovega Voranca na Ravnah na Koroškem kot ravnateljica. Ljubezen do slovenskega jezika in narodove dediščine izkazuje s svojim poklicem in prostočasnim delom. Je vsestranska kulturna delavka v Kotljah in domači občini. V letih 2009–2018 je bila podpredsednica KD Kotlje, od leta 2009 je aktivna članica UO Prežihove ustanove. V letih 2005–2015 je bila predsednica Koroškega slavističnega društva.

Piše za različne strokovne revije, npr. Slovenščina v šoli, Slovstvena folkloristika, Obdobja 25, Jezik in slovstvo in Odsevanja in pri tem namenja več pozornosti slovstveni folklori, zbrala in objavila je namreč pripovedi o Franu Ksaverju Mešku, Ljubi Prenner, Prežihovem Vorancu in Jakobu Sokliču. Z referati je sodelovala na dveh mednarodnih znanstvenih simpozijih, med drugim na simpoziju Novi pogledi na Prežihovega Voranca, v letih 2013–2016 je objavila nekaj prispevkov tudi o delu Marjana Kolarja. Dvakrat je bila slavnostna govornica na tradicionalnem srečanju na Prežihovi bajti (2005 in 2018). Leta 2010 je napisala recenzijo za delovni zvezek za slovenščino Znanka in uganka (7. razred).

Kot avtorica se je podpisala pod več kot deset dramskih tekstov za otroke, mladino in odrasle, napisala je tudi nekaj dramskih priredb. Je režiserka mladinski šolski skupini, na oder je postavila več iger s člani gledališke skupine KD Kotlje.

Leta 2002 je v zbirki Glasovi izdala knjigo Lesene cokle. V njej je poleg folklornih pripovedi s starodavno bajčno motiviko ujela in ohranila tudi precej spominov na pomembne Korošce. V soavtorstvu z Mirkom Osojnikom je leta 2017 nastala knjiga Ivan Kuhar – Prežihov Anza, življenje in delo (1904–1944).