Proti Egiptu: Aleksandrija in Kairo
Nekaj dni pozneje so se Kuhar, Gabrovšek ter drugi slovenski potniki vkrcali na ladjo, ki je peljala begunce v Aleksandrijo. Ladja je odplula ob pol šestih popoldne, z njimi pa sta vozili še dve drugi večji ladji. Na ladji so po dolgem času lahko pošteno jedli. Vožnja do Aleksandrije v Egiptu je minila brez večjih pretresov, kljub temu so se potniki zavedali, da so vseskozi v smrtni nevarnosti, saj so bile povsod na straži nemške in italijanske podmornice. Naleteli so le na dve italijanski letali, ki sta odmetavali bombe. Ker so bili med napadom skriti v trebuhu ladje, se niso počutili prijetno, pa so vseeno mirno čakali, če bi se kaj dogodilo. Pozno popoldne so pripluli pred aleksandrijsko luko. Sprejel jih je Egipčan v uniformi varuha harema in glavnega evnuha. Rekli so jim, da je zastopnik egiptovske vlade in da bo stražil ladjo preko noči, saj so Aleksandrijo že večkrat bombardirali. Potem so Egipčani v carinarnici neskončno zakomplicirali zadeve in Alojzij Kuhar je že mislil, da bo ostal brez kovčkov z dragocenimi slovenskimi knjigami in zemljevidi. Ko je nekdo le ugotovil, da ima diplomatski potni list, so se zadeve hitro uredile. Ves omotičen od teh silnih egipčanskih formalnosti je zadnji hip ulovil Gabrovška, ki je natovarjal na avtobus svoje kovčke in kovčke Malke Krek, njenega sina Aleša in gospodične Brede Ulčakar. Tokrat jih Egipčani niso razočarali, saj so ugotovili, da imajo res rezervirane sedeže na brzovlaku za Kairo. Pozno popoldne so prispeli v Kairo. Tu so preživeli osem dni, obiskali so tudi slovensko kolonijo, ki je štela nekaj tisoč ljudi. Kuhar je dobil o kairskih Slovencih take vtise: »Naši Slovenci … so polni hvale … V Kairu imajo svoje zatočišče spet pri naših šolskih sestrah, ki imajo svcoj dom v okraju Abdine (kraljevska palača) … Sestra Franka, iz Gorice, ki govori gladko kakih deset jezikov,… vodi ta paradiž za naše Slovence, kjer se pod njenim vodstvom zbirajo vsako nedeljo tudi mnogi drugi Slovenci iz mesta. Oče Evgen Stanet,117 frančiškan, … je duševni vodja te kolonije.«118 Pri sestrah sta Kuhar in Gabrovšek maševala vsak dan. V nedeljo jim je Gabrovšek govoril in s svojim govorom naredil na Slovence globok vtis.
Per saperne di più
_______
[117] Evgen Stanet (1876–1942), rojen kot Jurij Stanet v Vurbergu. Frančiškan je postal 1895, duhovnik 1901. V Kairo je prišel 1908 in postal prvi voditelj Društva sv. Cirila in Metoda, ki je skrbelo za prosveto med Slovenci v Kairu in za varstvo deklet pred nevarnostmi. Umrl je 1942 v Kairu.
[118] Kuhar, Alojzij: Beg iz Beograda aprila 1941. Studia slovenica, Ljubljana-Washington, D.C. 1998, str. 75.
[119] Franc Snoj (1902–1962), vidni politik Slovenske ljudske stranke in gospodarstvenik. Kot minister brez listnice je sodeloval v treh jugoslovanskih vladah. Emigriral je v ZDA, se nato vrnil ter v sodelovanju s partizani in ob privolitvi Tita skušal prepričati domobrance, naj prestopijo na partizansko stran in se uprejo okupatorju.
Indice
- Ddr. Alojzij Kuhar, zamolčani rodoljub
- Od zibelke do groba
- Karantanske korenine Kuharjeve rodbine
- Alojzijevo otroštvo
- Celovška gimnazija
- Celovško bogoslovje
- Pomožni duhovnik in vodja civilne uprave v Črni na Koroškem
- Pariz prvič
- Pariz drugič – vmes služba v Salisburyju v Angliji
- Urednik Slovenca
- Državni udar in razburljivi dnevi po njem
- Beg iz Beograda aprila 1941
- Nazadnje le onstran meje - v Grčiji
- Proti Egiptu: Aleksandrija in Kairo
- Preko Palestine in Izraela okoli Afrike in čez Atlantik v London
- London 1941–1944: v službi pri jugoslovanski emigrantski vladi
- Kuharjevi govori slovenskim domobrancem in različni odmevi nanje
- Odmevi na Kuharjeve govore
- London 1945–1949: Kuharjeva druga doktorska disertacija
- Kuharjevo življenje v zdravilišču Warley in velika navezanost na dom in domače
- V Ameriko za vodjo tiskovnega urada za begunce iz Jugoslavije
- Zadnja leta: bolezen in nepotešeno hrepenenje po domačem kraju
- Kuharjev govor za spominsko proslavo v New Yorku
- Nenadna Kuharjeva smrt
- Med kladivom in nakovalom
- Korenine idejno politične naravnanosti bratov Kuhar
- Nekatera drobna nesoglasja z bratom Vorancem
- Koroška v intimnih doživljanjih ddr. Alojzija Kuharja
- Kotlje in Hotuljci v spominih Alojzija Kuharja
- Velika navezanost na prvi lastni dom – Prežihovo bajto
- Pokroviteljski odnos do brata Avgusta
- Prevod Kuharjeve doktorske disertacije
- Milesova poročila in Poglavje iz tragedije koroških Slovencev
- Zanimivosti iz ohranjene korespondence naslovljene na dr. Alojzija Kuharja
- Krek, Kuhar in slovensko domobranstvo
- Sklepne misli
- Literatura in viri
- Rokopisno gradivo ddr. Alojzija Kuharja
- O avtorjih
- Od zibelke do groba