Beg iz Beograda aprila 1941
4. aprila 1941 sta dr. Alojzij Kuhar in msgr. Franc Gabrovšek po sklepu Slovenske ljudske stranke z vlakom odpotovala proti Grčiji. Nista vedela, kje se bo njuna pot končala, ali na evropski celini ali bog ve kje.
Per saperne di piùZ Gabrovškom sta se sicer tolažila in si pravila dovtipe, kako jahata na kamelah in na slonih, a pri srcu jima je bilo tesno. Zdaj, ko je oblast prevzela vojska, je bilo čisto drugače. Vlak so že prvič ustavili za cele pol ure, potem pa tako naprej na vsaki naslednji postaji. Na dan bombardiranja Beograda brez vojne napovedi sta bila oba še v Jugoslaviji. Nekaj pred peto uro naslednjega dne pa so bili že na makedonskih tleh. Takrat je prvič počilo. Eksplozije so bile vse pogostejše in nenadoma je zadelo tudi njihovo železniško postajo. Letalska bomba je padla kakih 80 metrov od njih. Počilo je štririkrat zapored. Pozneje so izvedeli, da so Nemci bombardirali skrito vojaško letališče severovzhodno od Skopja. Na vlaku sta se spoznala s številnimi častniki, ki so šli v različne kraje južne Srbije. Spraševala sta jih za nasvet, kam bi se dalo najvarneje odpotovati. Končno so vsi sklenili, da bo še najbolje, če ostanejo na prvotni progi proti Skopju. V Skopju so se za silo očedili in kar v vlaku čakali na nadaljevanje poti proti Grčiji. Takrat so zatulile sirene in najavile ponoven napad bombnikov. Gabrovšek je z znanci planil proti bližnjemu hotelu Bristol, Kuhar pa jo je s polkovnikom Pogačnikom ubral nazaj proti postaji, a so ga zavrnili in je bil prisiljen tudi on počakati na konec bombardiranja v hotelu Bristol. Strašno treskanje kar ni hotelo prenehati; ženske so drhtele, otroci jokali. Drugi napad je bil na srečo kratek. Nedaleč od hotela je gorelo župnišče stolne cerkve sv. Antona, kjer je opravljal svoj apostolat slovenski škof Gnidovec.114
Ker novih letalskih napadov ni bilo več, se je vlak odpeljal proti Đevđeliji. Tja so prispeli okoli polnoči, grškega vlaka na nasprotnem tiru pa ni bilo. Nekdo izmed stražarjev na postaji se je zato ponudil, da gre z njimi v mesto, kjer pa jim niso nikjer hoteli odpreti. Končno so lahko »presedeli« noč na svojih kovčkih v nekem vojaškem bunkerju. Zjutraj so izvedeli, da bo vlak le odpeljal proti Grčiji okoli 10. ure.
[114] Janez Frančišek Gnidovec (1873–1939), slovenski duhovnik, lazarist, škof in kandidat za svetnika. Papež Pij XII. ga je 1924 imenoval za škofa v Skopju (sprva sedež v Prizrenu).
Indice
- Ddr. Alojzij Kuhar, zamolčani rodoljub
- Od zibelke do groba
- Karantanske korenine Kuharjeve rodbine
- Alojzijevo otroštvo
- Celovška gimnazija
- Celovško bogoslovje
- Pomožni duhovnik in vodja civilne uprave v Črni na Koroškem
- Pariz prvič
- Pariz drugič – vmes služba v Salisburyju v Angliji
- Urednik Slovenca
- Državni udar in razburljivi dnevi po njem
- Beg iz Beograda aprila 1941
- Nazadnje le onstran meje - v Grčiji
- Proti Egiptu: Aleksandrija in Kairo
- Preko Palestine in Izraela okoli Afrike in čez Atlantik v London
- London 1941–1944: v službi pri jugoslovanski emigrantski vladi
- Kuharjevi govori slovenskim domobrancem in različni odmevi nanje
- Odmevi na Kuharjeve govore
- London 1945–1949: Kuharjeva druga doktorska disertacija
- Kuharjevo življenje v zdravilišču Warley in velika navezanost na dom in domače
- V Ameriko za vodjo tiskovnega urada za begunce iz Jugoslavije
- Zadnja leta: bolezen in nepotešeno hrepenenje po domačem kraju
- Kuharjev govor za spominsko proslavo v New Yorku
- Nenadna Kuharjeva smrt
- Med kladivom in nakovalom
- Korenine idejno politične naravnanosti bratov Kuhar
- Nekatera drobna nesoglasja z bratom Vorancem
- Koroška v intimnih doživljanjih ddr. Alojzija Kuharja
- Kotlje in Hotuljci v spominih Alojzija Kuharja
- Velika navezanost na prvi lastni dom – Prežihovo bajto
- Pokroviteljski odnos do brata Avgusta
- Prevod Kuharjeve doktorske disertacije
- Milesova poročila in Poglavje iz tragedije koroških Slovencev
- Zanimivosti iz ohranjene korespondence naslovljene na dr. Alojzija Kuharja
- Krek, Kuhar in slovensko domobranstvo
- Sklepne misli
- Literatura in viri
- Rokopisno gradivo ddr. Alojzija Kuharja
- O avtorjih
- Od zibelke do groba