Chomolhari 7326 m, 2006: severozahodni steber
Odpravo so sestavljali Marko Prezelj – vodja, Boris Lorenčič, Rok Blagus, Tine Cuder, Matej Kladnik, Samo Krmelj in zdravnik dr. Damijan Meško. Per saperne di più
Za prebivalce Butana je Chomolhari ena najsvetejših gora, zato vzponov nanjo ni veliko. Po napornem urejanju birokratskih zadev je bil kargo poslan v Nepal, odprava pa je poletela v Peking in od tam z vlakom v Lhaso. Iz Lhase so z džipi nadaljevali pot proti gori. Bazo so imeli ob ledeniškem jezeru Chomo Lharang na nadmorski višini 5100 metrov.
Aklimatizacija je potekala po okoliških vrhovih, od katerih je bil eden visok blizu 7000 metrov, Jangmo Gopsha. 12. oktobra so odšli iz baze proti steni. Tik pod steno so postavili šotore in naslednji dan začeli plezati izbrane smeri. Marko Prezelj in Boris Lorenčič sta začela vzpon po ozebniku, kjer sta gazila, saj je bilo le nekaj odsekov dovolj trdnih za plezanje po konicah derez. Ko sta izplezala na raz, sta nadaljevala po njem. Gazila sta napihan skorjast sneg.
Veter je bil njun zvesti spremljevalec. Tik pred strmo skalno stopnjo sta postavila bivak, na višini 6300 metrov. Zgodaj zjutraj sta nadaljevala preko prve skalne stopnje, sledilo je kombinirano plezanje preko druge skalne stopnje. Nad kaminom sta bila grozeča opast in previs, s katerega je visela dolga ledena sveča. Prezelj je kamin obšel po levi strani. Ta dan sta splezala do višine 6700 metrov, a se vrnila 400 metrov nazaj v varno zavetje bivaka. Naslednji dan sta še enkrat splezala do višine 6700 metrov, kjer sta rudarila v led, da sta si sploh lahko postavila bivak. 16. oktobra sta dosegla vrh, nenavezana po sneženem grebenu, in sestopila do višine 6300 metrov. Dan kasneje sta bila v bazi. Prezelj je na blogu zapisal: ''Obema se je na koncu vdrlo v krajno zev, kot bi naju gora hotela še zadnjič opomniti, da koncentracija ne sme popustiti.''
Vzpon po severozahodnem stebru na Chomolhari je bil nagrajen z zlatim cepinom za leto 2006.
Avtorica besedila: Jelena Justin
Aklimatizacija je potekala po okoliških vrhovih, od katerih je bil eden visok blizu 7000 metrov, Jangmo Gopsha. 12. oktobra so odšli iz baze proti steni. Tik pod steno so postavili šotore in naslednji dan začeli plezati izbrane smeri. Marko Prezelj in Boris Lorenčič sta začela vzpon po ozebniku, kjer sta gazila, saj je bilo le nekaj odsekov dovolj trdnih za plezanje po konicah derez. Ko sta izplezala na raz, sta nadaljevala po njem. Gazila sta napihan skorjast sneg.
Veter je bil njun zvesti spremljevalec. Tik pred strmo skalno stopnjo sta postavila bivak, na višini 6300 metrov. Zgodaj zjutraj sta nadaljevala preko prve skalne stopnje, sledilo je kombinirano plezanje preko druge skalne stopnje. Nad kaminom sta bila grozeča opast in previs, s katerega je visela dolga ledena sveča. Prezelj je kamin obšel po levi strani. Ta dan sta splezala do višine 6700 metrov, a se vrnila 400 metrov nazaj v varno zavetje bivaka. Naslednji dan sta še enkrat splezala do višine 6700 metrov, kjer sta rudarila v led, da sta si sploh lahko postavila bivak. 16. oktobra sta dosegla vrh, nenavezana po sneženem grebenu, in sestopila do višine 6300 metrov. Dan kasneje sta bila v bazi. Prezelj je na blogu zapisal: ''Obema se je na koncu vdrlo v krajno zev, kot bi naju gora hotela še zadnjič opomniti, da koncentracija ne sme popustiti.''
Vzpon po severozahodnem stebru na Chomolhari je bil nagrajen z zlatim cepinom za leto 2006.
Avtorica besedila: Jelena Justin
Indice
- Mogočne stene
- Nanga Parbat 8125 m, 2011: Slovenska smer
- Everest 8848 m, 2000: smučanje z vrha
- Čo Oju 8201 m, 2006: jugozahodna stena, Slovenska smer
- Chomolhari 7326 m, 2006: severozahodni steber
- Trango Towers 6251 m, 2006: prvi vzpon ženske naveze
- K7 West 6858 m, 2011: Sanjači zlatih jam
- Gjačung Kang 7952 m, 1999: prvenstvena smer v severni steni
- Daulagiri 8167 m, 1999: prvenstvena smer v južni steni
- Ama Dablam 6828 m, 1996: prvenstvena smer v severozahodni steni
- Kangčendzenga 8586m, 1991: južni greben, preplezano alpsko
- Anapurna 8091 m, 1995: prvi smučarski spust z vrha
- Lhotse, 8516 m, 1990: južna stena, solo vzpon na alpski način
- Šiša Pangma 8046 m, 1989: prvenstvena smer v jugozahodni steni
- Kumbakarna-Jannu 7710 m, 1989: severna stena
- Čo Oju 8201 m, 1988: prvenstvena smer v severni steni
- Jalung Kang 8505m, 1985: zahodni vrh Kangčendzenge
- Daulagiri 8167 m, 1981: prvenstvena smer v južni steni
- Everest 8848 m, 1979: zahodni greben
- Lhotse 8516 m, 1981: južna stena
- Gašerbrum 8068 m, 1977: jugozahodni greben
- Makalu 8463 m, 1975: prvenstvena smer v južni steni