<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
		<title>tecnica &#8211; Kamra</title>
		<atom:link href="https://www.kamra.si/it/categorie-collezioni/tecnica/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>https://www.kamra.si/it/</link>
	<description>KAMRA</description>
	<lastBuildDate>Tue, 14 Apr 2026 14:49:10 +0000</lastBuildDate>
	<language>it-IT</language>
	<generator>https://wordpress.org/?v=6.9.1</generator>

<image>
	<url>https://www.kamra.si/wp-content/uploads/2022/01/favicon.png</url>
	<title>tecnica &#8211; Kamra</title>
	<link>https://www.kamra.si/it/</link>
	<width>32</width>
	<height>32</height>
</image> 
	<item>
		<title>Max Macher in polet z balonom do Draže vasi</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/max-macher-in-polet-z-balonom-do-draze-vasi/</link>
		<pubDate>Thu, 26 Mar 2026 14:28:12 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=413713</guid>
		<description><![CDATA[
8. junija 1912 je na pobudo takratnega Društva za zrakoplovstvo na Štajerskem z vlakom v Maribor prispel balon Erzherzogin Margarete.





Za »balonarsko bazo« so izbrali živinsko sejmišče pri mestni klavnici, do koder so iz plinarne položili poseben plinski vod. Naslednji dan ob 10. uri je bil čas za vzlet; kljub pripetljajih ob vzletu je let potekal mirno do pristanka, v bližini Draže vasi oz. Slovenskih Konjic (tedaj Gonobitz).




]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Spomini na delo v Litostroju</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/spomini-na-delo-v-litostroju/</link>
		<pubDate>Mon, 22 Dec 2025 12:50:23 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=409468</guid>
		<description><![CDATA[Litostroj ni bil le velika jugoslovanska tovarna, temveč tudi prostor vsakdanjega življenja, dela in odnosov med ljudmi. V tej digitalni zbirki so zbrani osebni spomini nekdanjih delavk in delavcev, ki skozi lastne izkušnje osvetljujejo utrip tovarne onkraj uradnih podatkov in statistik.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Velika avtomobilska razstava na Ljubljanskem velesejmu</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/velika-avtomobilska-razstava-na-ljubljanskem-velesejmu/</link>
		<pubDate>Wed, 28 May 2025 14:43:29 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=397677</guid>
		<description><![CDATA[Devetnajsti mednarodni ljubljanski velesejem je v slovenski prestolnici potekal med 3. in 12. junijem leta 1939. Med vsemi prizorišči in paviljoni tistega leta je največ pozornosti pritegnila velika avtomobilska razstava, na kateri so, sodeč po številnih časopisnih in revialnih oglasih, razstavili »vozove vseh znamk, tipov in oblik, tovorne in poltovorne avtomobile ter motorna kolesa«.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>»Dokler bo papirnica, bo dela za vse. Nihče ne bo lačen …«</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/dokler-bo-papirnica-bo-dela-za-vse-nihce-ne-bo-lacen/</link>
		<pubDate>Tue, 24 Dec 2024 11:21:25 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=394398</guid>
		<description><![CDATA[Papirnica Vevče je nastala iz preprostih objektov, v katerih je potekala obrt izdelave papirja. V sredini 19. stoletja je prinesla industrijo na slovenska tla. Idejo je uresničil Fidelis Terpinc kmalu po nakupu gradu Fužine na Studencu.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>»Oglaša se Radio Brežice!«: zgodba prve lokalne radijske postaje v Posavju</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/oglasa-se-radio-brezice-zgodba-prve-lokalne-radijske-postaje-v-posavju/</link>
		<pubDate>Fri, 13 Dec 2024 14:13:56 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=390895</guid>
		<description><![CDATA[»Oglaša se Radio Brežice!« S temi uvodnimi besedami se je v eter brežiške radijske postaje v nedeljo, 27. oktobra 1963, ob 10. uri prvič oglasila napovedovalka Božena Češnovar. Tega nedeljskega dopoldneva se je brežiški radio pridružil ostalim lokalnim radijskim postajam v Sloveniji – njihovo število je leta 1966 naraslo na deset (Brežice, Celje, Jesenice, Murska Sobota, Ptuj, Radlje, Slovenj Gradec, Šmarje pri Jelšah, Trbovlje, Tržič) – in začela se je pisati edinstvena zgodba prve lokalne radijske postaje v Posavju.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Vseslovanski gasilski kongres v Ljubljani leta 1930</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/vseslovanski-gasilski-kongres-v-ljubljani-leta-1930/</link>
		<pubDate>Fri, 06 Dec 2024 17:12:51 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=387974</guid>
		<description><![CDATA[Vseslovanski gasilski kongres se je v slovenski prestolnici odvil med prvim in četrtim avgustom leta 1930. Na njem se je zbralo na tisoče slovenskih gasilcev in gasilcev iz drugih slovanskih in ostalih evropskih držav. V času kongresa so proslavili tudi šestdesetletnico obstoja Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Prostovoljno gasilsko društvo Trebnje</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/prostovoljno-gasilsko-drustvo-trebnje/</link>
		<pubDate>Wed, 16 Oct 2024 13:50:44 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=383608</guid>
		<description><![CDATA[140 let delovanja v skladu z gasilskim motom Naj bo dan ali noč, mi gremo na pomoč!

Prostovoljno gasilsko društvo Trebnje je osrednja gasilska enota v občini Trebnje in zagotavlja požarno varnost na področju krajevne skupnosti Trebnje (celotno mesto Trebnje z okoliškimi vasmi in industrijskimi objekti) ter del krajevne skupnosti Štefan.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Litostroj, nekdanji industrijski velikan</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/litostroj-nekdanji-industrijski-velikan-2/</link>
		<pubDate>Wed, 18 Sep 2024 13:58:00 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=386808</guid>
		<description><![CDATA[Litostroj je bil v Jugoslaviji eno pomembnejših podjetij za strojegradnjo. V času pospešene elektrifikacije države je igral ključno vlogo pri izdelavi pogonskih agregatov in druge opreme za hidroelektrarne; s samostojno razvitimi turbinami, viličarji, črpalkami in drugimi transportnimi napravami je prodrl tudi na svetovno tržišče.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Brodi na Muri – potencial pasivne rabe energije</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/brodi-na-muri-potencial-pasivne-rabe-energije/</link>
		<pubDate>Thu, 23 May 2024 10:34:50 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=383032</guid>
		<description><![CDATA[Reke so bile v preteklosti ključne tranzitne poti, izkoriščane bolj intenzivno kot danes. Brodi so igrali pomembno vlogo pri povezovanju bregov reke Mure v Sloveniji, preden so bili zgrajeni mostovi. Danes so na reki Muri ohranjeni le še štirje aktivni brodi. Bili so ključni za lokalne prebivalce, ki so z njimi prevažali surovine, pridelke, orodje, pa tudi ohranjali povezavo med kulturami in državami ter omogočali povezovanje obeh bregov Mure. Kljub razvoju tehnologije so brodi deloma ohranili svojo vlogo, v današnjem času predvsem za turistične namene. Njihova vrednost kot del dediščine se ohranja z registracijo in upravljanjem, pri čemer je Tinekov brod v Gornji Bistrici edini v zasebni lasti. Reka Mura ostaja ena redkih rek, kjer brodi še vedno omogočajo trajnostni prevoz, hkrati pa ohranjajo stik z naravo. Dokumentacija in ohranjanje brodov je ključnega pomena za ohranjanje znanja in dediščine za prihodnje generacije.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Motoristična dirka od Zgornje Šiške do Podrožnika novembra 1938</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/motoristicna-dirka-od-zgornje-siske-do-podroznika-novembra-1938/</link>
		<pubDate>Tue, 26 Mar 2024 23:08:50 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=381017</guid>
		<description><![CDATA[V nedeljo, 6. novembra 1938 ob 14.30 je Motosekcija Avtomobilskega kluba v Ljubljani prvič organizirala veliko hitrostno dirko. Ta se je pričela s startom v Zgornji Šiški na Večni poti pri igrišču »Panonije«, cilj pa so določili pri Podrožniku. Nato so tekmovali še v obratni smeri, saj je bila proga dolga le 2'7 kilometra. Občinstvo je lahko zasledovalo vse stopnje dirke vzdolž proge in na obeh krajih. Vhod se je nahajal na obeh krajih, uradni sprejem oziroma prostor za goste pa je bil v Zgornji Šiški, v Mostecu.

Večna pot je ena izmed najdaljših cest v Ljubljani. Poteka ob južnem in zahodnem vznožju hriba Rožnik in povezuje Rožno dolino z Zgornjo Šiško.

Sobotnega treninga se je udeležilo mnogo dirkačev. Na treningu so dosegli čase, ki predstavljajo povprečno nad 90 kilometrsko hitrost. Organizatorji so izdali opozorilo občinstvu, da se le-to ravna po navodilih redarjev ter da se posebno na ovinkih postavi na strogo notranjo stran ovinkov.

Zvečer ob 20. uri so v restavraciji Zvezda razglasili rezultate in razdelili številna darila. Ob tej priložnosti je bilo izrečenih več govorov, v katerih so si govorci želeli razvoj najmlajše motociklistične športne enote v Ljubljani in razmah slovenskega športnega motociklizma.

Najpodrobneje so o dirki pisali v reviji »Avto in sport« v novembrski in decembrski številki tega leta. Športni prireditvi so posvetili pozornost tudi v dnevnem časopisju na dan dirke in dan potem.

&nbsp;]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Motociklistična dirka na Ljubljanski grad leta 1938</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/motociklisticna-dirka-na-ljubljanski-grad-leta-1938/</link>
		<pubDate>Fri, 22 Mar 2024 10:12:20 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=380778</guid>
		<description><![CDATA[Tedaj že tradicionalno motociklistično dirko so priredili v nedeljo, 2. oktobra 1938 popoldne. Najpodrobneje so njej pisali v reviji »Avto in sport« v oktobrski in novembrski številki. Športnemu dogodku so posvetili pozornost tudi v dnevnem časopisju na dan dirke in dan potem.

Prva motociklistična dirka na Ljubljanski grad je bila izpeljana že 9. septembra 1921 v organizaciji Motociklističnega kluba (MK) Ilirija.

Časnik Jutro je 2. oktobra najavil dirko z naslovom Z motorji na Grad. Tradicionalna motociklistična dirka Moto-Hermesa na planoto Ljubljanskega gradu

»Popoldne ob pol 15. se bo začela velika motociklistična dirka Hermesa na Grad. Za start so se prijavili številni odlični dirkači vseh motociklističnih klubov naše domovine, med zadnjimi pa se je brzojavno prijavil tudi prvak I. hrvaškega Motokluba iz Zagreba Uroič. Borba za naslov letošnjega grajskega prvaka na motorjih bo torej zelo huda in prireditev od prve do zadnje točke skrajno napeta. Občinstvo se vabi, da v čim večjem številu obišče to prireditev, ki je med podobnimi športnimi prireditvami gotovo edinstvena. Sredi Ljubljane gorska dirka z motorji!«]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Letalski miting v Polju pri Ljubljani junija 1927</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/letalski-miting-v-polju-pri-ljubljani-junija-1927/</link>
		<pubDate>Fri, 09 Feb 2024 08:46:41 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=379799</guid>
		<description><![CDATA[Zgodil se je 26. junija 1927 na vojaškem vadišču v Polju pri Ljubljani. Tedaj se je kraju po tamkajšnji cerkvi reklo Devica Marija v Polju. Prvemu letalskemu mitingu v organizaciji ljubljanskega Aerokluba »Naša krila« je prisostvovalo ogromno gledalcev. Njihovo število na samem prizorišču so poročila ocenjevala med petindvajset in trideset tisoč. Dogodek je bil dobro medijsko pokrit, saj so o njem bralstvo obveščali vsi pomembnejši časniki in tedniki. S pomočjo opisov prireditve v njih je pripravljena tudi ta digitalna zbirka.

Časnik Jutro je dva dni po dogodku objavil celostranski zapis o prireditvi. Reportažo so začeli takole:

»Ljubljana preživlja slavnostne dni. Že od sobote je vsa v zastavah, sprejema številne drage goste in si pri vsem prazničnem razpoloženju želi samo lepega vremena, vsaj tako ugodnega, kakor ga je nebo naklonilo v nedeljo za veliki letalski miting, ki je neposredno tvoril sijajno uverturo v ljubljanske prireditve. Po hudem deževju, ki je nastopilo v soboto popoldne, res za nedeljo ni bilo želeti ničesar drugega, kakor solnčen dan, saj je reklama za prvo veliko letalsko prireditev na vežbališču pri D. M. v Polju bila izredno uspešna. Za miting je v vsej Sloveniji vladalo ogromno zanimanje. Na tisoče vstopnic je bilo razprodanih v Ljubljani in večjih krajih že tekom tedna. Napovedani program in lepo vreme, ki je nastopilo v nedeljo zjutraj, pa je pritegnilo še nove desettisoče. ki so prihiteli na miting od blizu in daleč, z vlaki, avtomobili, motocikli, bicikli in navadnimi kmečkimi vozovi. Vlaki od vseh smeri so bili že tekom dopoldne vsi natrpani, a v popoldanskih je vladala naravnost neznosna gneča. Mnogo je prišlo ljudi iz Štajerske in Dolenjske, a nadvse častno so bili zastopani gorenjski kraji. Prišli so vrli kolesarji celo z Jezerskega ter iz Poljanske in Selške doline. Na vozovih so se pripeljali tudi mnogi starejši očanci. ki se jim je razgrela kri in so se želeli nagledati drznih letalskih produkcij. Iz Ljubljane se je takoj v prvi popoldanski uri pričelo veliko preseljevanje k D. M. v Polju. Vozili so trije posebni vlaki. Naval je bil velikanski. Spravili so okrog 8 tisoč ljudi na letališče. V polnem obratu so bili tudi ljubljanski avtomobili in izvoščki, a poleg tega so se po cestah valile cele procesije pešcev. Okrog 16., pred pričetkom, so se vsenaokrog z ogromnim kordonom, ki ga je tvorilo ljubljansko vojaštvo, kakor v mravljišču gibale valujoče množice. Udeležba se je cenila na 25000 ljudi, saj je daleč naokrog izven vežbališča bilo tudi nešteto gruč raznih zastonjkarjev. Ako prištejemo še vse okoliške vasi ter stotine opazovalcev na Gradu. Golovcu. Šmarni gori in dragih bližnjih hribčkih, od koder je bil še prav posebno lep pogled na akrobacije v zraku, lahko računamo število gledalcev na 70.000 glav.« (Jutro, 28. 6. 1927)

&nbsp;]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Prostovoljno gasilsko društvo Mokronog</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/prostovoljno-gasilsko-drustvo-mokronog/</link>
		<pubDate>Mon, 11 Dec 2023 11:08:22 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=371597</guid>
		<description><![CDATA[Najstarejše prostovoljno gasilsko društvo v Gasilski zvezi Trebnje in s tem tudi najstarejše prostovoljno gasilsko društvo v Mirnski dolini.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Ljubljanska delniška plinarna in njene naslednice</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/ljubljanska-delniska-plinarna-in-njene-naslednice-2/</link>
		<pubDate>Thu, 22 Dec 2022 10:07:17 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=352478</guid>
		<description><![CDATA[V Slovanski knjižnici, ki deluje v okviru Mestne knjižnice Ljubljana, hranimo veliko število pravilnikov in statutov ljubljanskih gospodarskih korporacij in raznoraznih društev. V tej digitalni zbirki predstavljamo gospodarsko družbo Ljubljansko delniško plinarno in njena Pravila. Nato predstavimo tudi delovanje naslednic te družbe vse do današnjih časov.

Ime in lastništvo gospodarske družbe sta se spreminjala, tudi samo podjetje se je moralo prilagoditi času in razvojnim smernicam, da se je obdržalo in je lahko proizvajalo plin. V obdobju med vojnama je delovalo kot Mestna plinarna, od petdesetih let kot Plinarna Ljubljana. Znotraj te je od sedemdesetih let deloval sektor Butan plin. Od 1990 Plinarna skrbi izključno samo še za preskrbo mesta z zemeljskim plinom, vključena je v družbo Energetika Ljubljana.

Ljubljansko plinarno so postavili na nekdanjih Perlesovih njivah ob današnji Resljevi cesti, ki je dobila prav po tej novi tovarni ime Tvorniška ulica (nem.: Fabriksgasse). Plinarniški obrat je sezidal in zagnal Ludwig August Riedinger do novembra leta 1861.  Leto in pol pred tem, 31. 3. 1860, je podpisal pogodbo z ljubljansko občino za oskrbo s plinom za 35 let. Po začetku delovanja plinarne je skupaj z družbeniki ustanovil delniško družbo »Laibacher Aktiengesellschaft fűr Gasbeleuchtung«, po slovensko: Ljubljansko delniško družbo za plinsko razsvetljavo. V to družbo so vstopili trgovca Lambert Karl Luckmann (predsednik) in Vincenc Seunig (podpredsednik) ter zvonar Anton Samassa, hotelir in posestnik Andrej Malič in trgovec dr. Nikolaj Recher kot upravni svetniki.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Karel Pollak starejši (1853-1937) in njegovo usnjarsko podjetje</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/karel-pollak-starejsi-1853-1937-in-njegovo-usnjarsko-podjetje/</link>
		<pubDate>Wed, 14 Dec 2022 12:45:58 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=360361</guid>
		<description><![CDATA[Bil je pomemben usnjarski podjetnik, soustanovitelj in prvi predsednik Krščansko-socialne delavske zveze, ustanovljene ob koncu 19. stoletja. Bil je tudi pristaš Katoliško narodne oziroma Slovenske ljudske stranke. Zrasel je v gorenjski družini, kjer so z usnjem in s kožami delali že njegovi ded, oče in stric. Leta 1910 je bil izvoljen za predsednika kuratorija kranjske deželne banke, ustanovljene leta 1909, ki je skrbela za financiranje gospodarskih potreb dežele Kranjske.

Nazadnje je stanoval na Dunajski, nekdaj Tyrševi, cesti 23 v Ljubljani. Gmotno je podpiral številna krščanska dobrodelna društva. Še posebej med prvo svetovno vojno se je udeležil več dobrodelnih akcij, v katerih je daroval velike vsote za razne namene, kakor lahko preberemo v tedanjih časopisnih vesteh. Po letu 1932 se je umaknil iz poslovnega življenja v pokoj.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Hidroelektrarna Medvode od začetkov do danes</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/hidroelektrarna-medvode-od-zacetkov-do-danes/</link>
		<pubDate>Fri, 09 Dec 2022 14:23:32 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=363566</guid>
		<description><![CDATA[Gradnjo hidroelektrarne v Medvodah so načrtovali že v stari Avstro-Ogrski. Nemci so med drugo svetovno vojno nadaljevali s projektom in v tem času izdelali geološke analize in meritve na izbranih lokacijah.

Po drugi svetovni vojni so v naletu pospešene industrializacije in elektrifikacije kmalu začeli uresničevati načrt gradnje HE v Medvodah, ki naj bi skupaj z ostalimi hidroelektrarnami na Savi in drugih rekah v Jugoslaviji in Sloveniji zagotovile hudo potrebno električno energijo. Sprva je bila predvidena gradnja sklenjene verige hidroelektrarn po celotnem toku reke Save vse do meje s Hrvaško, ki pa je bila iz različnih razlogov le delno uresničena.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Naj bo dan al noč, bližnjemu na pomoč! – 90 let Prostovoljnega gasilskega društva sveti Rok</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/naj-bo-dan-al-noc-bliznjemu-na-pomoc-90-let-prostovoljnega-gasilskega-drustva-sveti-rok/</link>
		<pubDate>Mon, 03 Oct 2022 07:00:40 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=356567</guid>
		<description><![CDATA[V Knjižnici Pavla Golie Trebnje v okviru zbiranja domoznanskega gradiva obiščemo lokalna društva in digitaliziramo njihovo arhivsko gradivo ter fotografiramo večje predmete in objekte, ter tako povečujemo našo lastno zbirko digitaliziranega domoznanskega gradiva. Primer takega sodelovanja je zbirka o PGD Sveti Rok iz Dolenjih Jesenic.

Zaradi požarov v bližnji okolici, ki so ogrožali krajane in njihovo premoženje, so prebivalci sklenili, da bodo po vzoru večji krajev v bližini, tudi sami ustanovili svoje gasilsko društvo.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Traktor domače izdelave</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/traktor-domace-izdelave/</link>
		<pubDate>Thu, 11 Aug 2022 07:21:33 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=357074</guid>
		<description><![CDATA[Zgodba o traktorju 

(po pripovedovanju mojega strica Vinka)

V tridesetih letih 20. stoletja je bila motorizacija v polnem razmahu. Avtomobili, motocikli, avtobusi, kamioni so se množili na cestah. Bilo je pod Italijo in tudi na Postojnskem je bilo vedno več motornih vozil. Marsikateri domačin si je omislil motocikel, največkrat rabljen. Potrebna so bila nova znanja za vzdrževanje in popravila motorne tehnike, nekateri samouki so z izkušnjami postali pravi mojstri.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Bili so fotografi &#8230;</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/bili-so-fotografi/</link>
		<pubDate>Fri, 08 Jul 2022 09:07:46 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=353940</guid>
		<description><![CDATA[V Knjižnici dr. Toneta Pretnarja od leta 2017 dalje vsako leto skupaj z Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, območna izpostava Tržič in Zvezo kulturnih organizacij Tržič organiziramo domoznansko prireditev »Gor pa dol po pvac«. Gre za prireditev, kjer raziskujemo družabno življenje v našem mestu in okolici nekoč. Projekt zajema preiskovanje različnih arhivov (spletni, knjižnični, muzejski … ), delo na terenu (pogovori s protagonisti, pridobivanje fotografskega in filmskega gradiva …) itd. Projekt zaključimo s predstavitvijo v knjižnici. Gre za pogovore z gosti, obiskovalcem predstavimo tudi zbrano gradivo. S prireditvijo se redno pojavimo v lokalnem in regijskem časopisu. Zbrane informacije in fotografsko gradivo potem še enkrat predstavimo javnosti v obliki časopisa Prve domoznanske novice (COBISS.SI-ID – 29770243) in prispevkom na spletnem portalu Kamra.si.

Tokrat smo obravnavali fotografe, ki so v Tržiču delovali v obdobju po drugi svetovni vojni do 70. let 20. stoletja. Omenili smo najpomembnejše predstavnike,  opisali postopek nastajanja fotografije ter opremo, ki so jo uporabljali.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Kratka zgodovina likalnikov</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/kratka-zgodovina-likalnikov/</link>
		<pubDate>Wed, 18 May 2022 12:14:17 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=353177</guid>
		<description><![CDATA[Likanje oziroma glajenje tkanin so poznale že zelo zgodnje civilizacije. Znano je, da so ljudje pred davnimi časi svoja oblačila ravnali z različnimi predmeti iz kamna, lesa, kosti in stekla.]]></description>
		
			</item>
	</channel>
</rss>
