<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
		<title>teatro &#8211; Kamra</title>
		<atom:link href="https://www.kamra.si/it/categorie-collezioni/teatro/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>https://www.kamra.si/it/</link>
	<description>KAMRA</description>
	<lastBuildDate>Wed, 17 Dec 2025 10:03:08 +0000</lastBuildDate>
	<language>it-IT</language>
	<generator>https://wordpress.org/?v=6.9.1</generator>

<image>
	<url>https://www.kamra.si/wp-content/uploads/2022/01/favicon.png</url>
	<title>teatro &#8211; Kamra</title>
	<link>https://www.kamra.si/it/</link>
	<width>32</width>
	<height>32</height>
</image> 
	<item>
		<title>Matija Glad</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/matija-glad-3/</link>
		<pubDate>Wed, 17 Dec 2025 11:03:08 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=406766</guid>
		<description><![CDATA[Matija Glad je bil preprost človek iz Banja Loke v Kostelu. Bil je hišnik v Šeškovem domu, dramski igralec pri Delavsko-prosvetnem društvu (DPD) Svoboda Kočevje, pa tudi navdušen lutkar. Vse življenje je bil posredno in neposredno povezan s slovenskim lutkarstvom.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Just Košuta</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/just-kosuta/</link>
		<pubDate>Tue, 13 May 2025 08:56:18 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=397225</guid>
		<description><![CDATA[Just Košuta (1898-1962) je bil slovenski igralec in režiser. Doma iz Križa (pri Trstu ) je deloval v Ljubljani, Mariboru in v Trstu ter okoliških vaseh. Bil je dolgoletni član gledališkega ansambla slovenskega gledališča v Trstu.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Saša Kump</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/sasa-kump/</link>
		<pubDate>Mon, 07 Apr 2025 14:32:57 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=387581</guid>
		<description><![CDATA[Akademski slikar, scenograf, oblikovalec lutk, lutkovni režiser in pedagog
12. avgust 1924, Ljubljana – 9. januar 1992, Kranj]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Prvi slovenski glasbeni festival v Ljubljani maja leta 1932</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/prvi-slovenski-glasbeni-festival-v-ljubljani-maja-leta-1932/</link>
		<pubDate>Tue, 24 Oct 2023 12:19:13 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=374185</guid>
		<description><![CDATA[Potekal je med 10. in 16. majem leta 1932. Organizirala ga je Glasbena matica, ustanovljena leta 1872, ob šestdesetletnici svojega obstoja in delovanja ter petdeseti obletnici svoje glasbene šole. To je bil prvi takšen festival v državi. Potekal je na več ljubljanskih prizoriščih: na Kongresnem trgu, v dvoranah Filharmonije, opernega gledališča in hotela Union, v frančiškanski cerkvi, pred stavbo Glasbene matice ter celo na ljubljanskem velesejmu. Pročelje društvene stavbe na Vegovi ulici je bilo že leto poprej temeljito prenovljeno po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika: dozidali so velik balkon. Uredili so tudi park pred poslopjem. Stavba Glasbene matice, katere notranjost so obnovili po načrtih arhitekta Jožeta Platnerja, je bila za to priložnost še posebej okrašena.

Festival je pokazal vso razsežnost in širok domet slovenske glasbe do tedaj: občinstvo je spremljalo nastope glasbenega naraščaja Glasbene matice, operne predstave, cerkveno glasbo, ubrane pevske zbore in orkestre ter celo pritrkovalce na zvonove.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Poslednje ustoličenje na Poljani pri Prevaljah</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/poslednje-ustolicenje-na-poljani-pri-prevaljah/</link>
		<pubDate>Fri, 01 Sep 2023 11:12:01 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=371634</guid>
		<description><![CDATA[Prvega septembra 1935 je bila ob 15. obletnici plebiscita Poljana na Prevaljah prizorišče znamenitega 'Poljanskega tabora' in uprizoritve slavnostne ljudske igre v petih dejanjih 'Poslednje ustoličenje'.

Igro je v spomin na poslednje ustoličenje koroških vojvod (13. 3. 1414) dramatiziral France Brenk. Uprizoritev na Poljani, v neposredni bližini avstrijske meje, je bila za tisti čas svojevrstna politična provokacija.

To je bil čas, ko se je fašizem selil iz Italije v Nemčijo, ko je Avstrija pod predsednikom E. Dolfussom postajala vse bolj klero-fašistična država, kar jo je vodilo v priključitev k velikemu nemškemu rajhu.

Glavni pobudnik organizacije prireditve po zgledu množičnih uprizoritev Škofjeloškega pasijona, Miklove Zale in Drabosnjakovih iger je bil Božo Pirkmajer, ki je bil takrat inženir v mežiškem rudniku. Združilo se je več kot dvesto igralcev iz Mežiške doline, predstava se je dogajala na velikem travniku pod cerkvico na Poljani. Igra o tragičnem propadanju slovenskega naroda se je odvila pred več kot pet tisoč gledalci iz vseh koncev Slovenije, največ pa s Koroške in Štajerske.

»Tiste bežne tedne našega življenja je dihala po Mežiški dolini pomlad. Nihče ni spraševal, kdo je klerikalec in kdo liberalec, kdo je socialni demokrat in kdo komunist«, je kasneje v spominih zapisal France Brenk.

Igra Poslednje ustoličenje je izšla tudi v knjižni obliki kot 14. zvezek ljudskih iger. Avtor sam je kasneje zapisal, da delo samo nima literarne, temveč zgolj ideološko-propagandno vrednost. Rokopis ustoličenja so med samim slovesnim ceremonialom pred začetkom predstave vložili v poseben svinčen zacinjen tulec na sredo 'knežjega kamna'. Ta simbolični kamen je stal na Poljani vse do začetka vojne, ko naj bi ga Nemci izruvali in vrgli v Mežo.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Škratovo lutkovno gledališče Celje</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/skratovo-lutkovno-gledalisce-celje-2/</link>
		<pubDate>Tue, 18 Oct 2022 15:25:21 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=359851</guid>
		<description><![CDATA[Škratovo lutkovno gledališče Celje je kot projektna skupina pod okriljem JSKD OI Celje leta 2004 zasnovalo prve sanje o oživitvi lutkarstva v Celju, ki je nekoč že slovelo po tej plemeniti kulturni dejavnosti. Prve sanje so zrasle v ljubiteljsko kulturno društvo, ki se trudi vsako leto na novo postaviti vsaj eno lutkovno predstavo, s katero člani društva razveseljujejo tako otroke kot odrasle na raznih prireditvah in festivalih ter nastopih v vrtcih, šolah, bolnišnicah, gledališču oz. vsepovsod, kamor jih povabijo. Pod okriljem lastnega društva je bilo ustanovljeno 24. 1. 2007.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Ema Starc</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/ema-starc/</link>
		<pubDate>Thu, 01 Jul 2021 13:00:01 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/ema-starc/</guid>
		<description><![CDATA[Sledi igralke Eme Starc zapisane za vedno]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Gledališka dejavnost v Mežiški dolini od prvih znanih začetkov do leta 1941</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/gledaliska-dejavnost-v-meziski-dolini-od-prvih-znanih-zacetkov-do-leta-1941/</link>
		<pubDate>Mon, 30 Dec 2019 09:52:50 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/gledaliska-dejavnost-v-meziski-dolini-od-prvih-znanih-zacetkov-do-leta-1941/</guid>
		<description><![CDATA[Korenine gledališke dejavnosti v Mežiški dolini moramo zagotovo iskati v ljudskem igranju, ki je bilo konec prejšnjega in v začetku tega stoletja eden najbolj pristnih in zgovornih utripov kulturnega življenja prebivalcev naše doline. Zaradi pomanjkljivih arhivskih virov je težko natančneje določiti prve gledališke začetke, le sklepamo lahko, da so v Mežiški dolini ljudski odri zaživeli že konec 19. stoletja. Povod za razcvet domače gledališke dejavnosti so gotovo dajale zamejske koroške ljudske gledališke skupine, ki so prihajale na gostovanja v Črno in takratni Guštanj.
V obdobju 1. svetovne vojne je gledališko dogajanje potihnilo in ponovno zaživelo z letom 1919 z društvi, ki so imela, glede na takratne družbeno-politične razmere, v glavnem političen značaj in s tem izobraževala delavce in svoje člane.
 ]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Sokolski dom Murska Sobota</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/sokolski-dom-murska-sobota/</link>
		<pubDate>Wed, 18 Dec 2019 19:58:50 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/sokolski-dom-murska-sobota/</guid>
		<description><![CDATA[Telovadno in ljudsko prosvetno društvo Sokol Murska Sobota je bilo ustanovljeno na občnem zboru 18. marca 1920 in ta datum tudi uradno velja za začetek organizirane telesne kulture v Murski Soboti, ki se je v valu sokolstva vključevala v vsa družbena in politična dogajanja na Slovenskem. Sokolski dom pa je bil zgrajen in odprt leta 1929, torej pred devetdesetimi leti.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Kipar Janez Lenassi (1927-2008)</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/kipar-janez-lenassi-1927-2008/</link>
		<pubDate>Mon, 16 Dec 2019 10:35:47 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/kipar-janez-lenassi-1927-2008/</guid>
		<description><![CDATA[Akademski kipar Janez Lenassi je eden izmed najpomembnejših sodobnih slovenskih kiparjev. V Sloveniji in po svetu je ustvaril vrsto javnih monumentalnih in simpozijskih skulptur ter obsežen opus malih in srednje velikih plastik.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Homec: gradnja Društvenega doma in živahno življenje ob njem</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/homec-gradnja-prostvetnega-doma/</link>
		<pubDate>Wed, 13 Nov 2019 13:31:49 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/homec-gradnja-drustvenega-doma-in-zivahno-zivljenje-ob-njem/</guid>
		<description><![CDATA[Majhni kraji v sebi pogosto nosijo izjemno bogato in slavno zgodovino, ki bi jo sicer prej pripisali kakšnemu velikemu mestu. Zgodovina, ki je okoli nas in v nas samih, je naša vez s preteklostjo. Spomini na posameznike in dogodke so pomembni za razumevanje tega, kar smo, in okolja, v katerem živimo. Prav zato si zaslužijo našo pozornost. Zgodbe prežemajo naša življenja. Imajo mnogo oblik in opravljajo veliko nalog. Živijo v knjigah, na slikah, fotografijah, v glasbi, novicah, umetnosti, znanosti in v vsakdanjem življenju. ]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Kulturno društvo Prežihov Voranc Ravne na Koroškem: 1946–2016</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/kulturno-drustvo-prezihov-voranc-ravne-na-koroskem-1946-2016/</link>
		<pubDate>Tue, 11 Dec 2018 14:05:20 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/kulturno-drustvo-prezihov-voranc-ravne-na-koroskem-1946-2016/</guid>
		<description><![CDATA[Leta 2016 je KD Prežihov Voranc praznovalo 70-letnico delovanja in zvestobo kulturnemu ustvarjanju, tistemu delu človekovih potreb, za katere so tudi guštanjski fužinarji in samorastniki po garaškem delu našli čas in skupaj zapeli, zaigrali in zaplesali.
Dve leti kasneje (2018) so v  knjižni izdaji poskušali zapisati in prikazati vso raznoliko in bogato zgodovino društva, ki še danes predstavlja eno osrednjih kulturnih društev na Ravnah. Razlogi za dveletno zamudo zbornika so tako objektivni kot tudi subjektivni. Zbornik je pripravil in uredil dolgoletni predsednik društva, Mirko Osojnik, in v njem lahko sledimo vzponom in padcem posameznih skupin, ki s ponosom nosijo ime velikega Korošca – Prežihovega Voranca. Mirko Osojnik je s svojo poklicno »deformacijo« dolga leta skrbno zbiral tudi gradivo kulturnega društva, delovanje zadnjih pet let je s pomočjo vseh sedaj delujočih petih sekcij spisala aktualna predsednica Irena Oder.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Kulturno umetniško društvo Pirniče in njegova gledališka dejavnost</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/kulturno-umetnisko-drustvo-pirnice-2/</link>
		<pubDate>Thu, 08 Nov 2018 08:08:49 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/kulturno-umetnisko-drustvo-pirnice-in-njegova-gledaliska-dejavnost/</guid>
		<description><![CDATA[KUD Pirniče je ljubiteljsko kulturno društvo, ki nadaljuje častitljivo tradicijo ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti že petinosemdeset let. Na pobudo učitelja Alojza Macarola so krajani Pirnič  avgusta leta 1931 na Dravsko banovino naslovili prošnjo za ustanovitev kulturnega društva, ki je začelo delovati januarja leta 1932. Z letom 1936 se je preimenovalo v Prosvetno društvo Jakoba Aljaža. Članstvo je zajemalo iz vasi Spodnje in Zgornje Pirniče, Vikrče in Zavrh pod Šmarno goro. Gojilo je knjižnično dejavnost, tamburaški orkester in gledališko dejavnost. Aktivnosti društva so se odvijale v razredih osnovne šole v Pirničah. Po vojni je začelo primanjkovati prostora, zato so med letoma 1945 in 1953 delovali kar na šolskem dvorišču. Leta 1948 so krajani na pobudo Verene Militarev začeli z gradnjo kulturnega doma. Prvi denar za gradnjo so položili v hranilnico prav kulturniki in sicer zaslužek od predstav za otroke in odrasle. Dograjen je bil leta 1953. Poimenovali so ga Zadružni dom, kot je bila v tistem času navada. Kulturna dejavnost se je tako preselila na oder v pravo dvorano, kjer so poleg gledaliških predstav organizirali tudi družabna srečanja, plese in celo veselice. V teh prostorih društvo deluje še danes. Dom žal nikoli ni bil v celoti dokončan, tudi po adaptaciji pred nekaj leti ne.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Janez Cesar – dolenjski »žlahtni komedijant« (1896-1965)</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/janez-cesar-dolenjski-zlahtni-komedijant-1896-1965/</link>
		<pubDate>Fri, 01 Jun 2018 11:23:27 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/janez-cesar-dolenjski-zlahtni-komedijant-1896-1965/</guid>
		<description><![CDATA[Ime Janeza oz. Ivana Cesarja, slovenskega gledališkega igralca Slovenskega narodnega gledališča Drama, je danes že skoraj povsem utonilo v pozabo, le malokdo ve, kdo je bil in da se po njem imenuje Cesarjeva ulica v Novem mestu.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Dve pesmi iz urbarja graščine Slatna</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/dve-pesmi-iz-urbarja-grascine-slatna/</link>
		<pubDate>Mon, 19 Feb 2018 12:50:12 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/dve-pesmi-iz-urbarja-grascine-slatna/</guid>
		<description><![CDATA[Polihistor Janez Vajkard Valvasor, Nobelov nagrajenec Fritz Pregl in dramatik ter novelist Slavko Grum so trije prodorni umi, po katerih je Šmartno pri Litiji znano v Sloveniji in tudi zunaj njenih meja. ]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Fran Milčinski (1867-1932), pisatelj, ki je pravo združil s humorjem</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/fran-milcinski-1867-1932-pravnik-in-humoristicni-pisatelj/</link>
		<pubDate>Tue, 19 Dec 2017 08:36:41 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/fran-milcinski-1867-1932-pisatelj-ki-je-pravo-zdruzil-s-humorjem/</guid>
		<description><![CDATA[Decembra 2017 obeležujemo sto petdeset let od rojstva znamenitega avtorja Butalcev, Frana Milčinskega (1867-1932), ki je pustil pečat predvsem kot humoristični pisatelj.
V središče zbirke želimo postaviti Frana Milčinskega kot pravnika in mladinskega sodnika, ki je o problematiki mladinskega skrbstva prelil mnogo črnila tako v pravnih glasilih in tudi v leposlovju. Dolga leta je moral kot sodnik poslušati mnogo težkih primerov in o njih odločati. ]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Medvoška kultura</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/medvoska-kultura/</link>
		<pubDate>Tue, 19 Dec 2017 06:29:58 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/medvoska-kultura/</guid>
		<description><![CDATA[Poleg naših gradov in turističnih razglednic nam je v zadnjih dveh letih (v tem prispevku objavljamo razglednice kupljene v tem obdobju) uspelo pridobiti nekaj takih s športnimi motivi in z motivi lokalne kulture, zlasti gledaliških skupin.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Od čitalnice do Krajevne knjižnice Branik</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/od-citalnice-do-krajevne-knjiznice-branik/</link>
		<pubDate>Mon, 11 Dec 2017 12:18:48 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/od-citalnice-do-krajevne-knjiznice-branik/</guid>
		<description><![CDATA[V Braniku so v letu 2017 obeležili 150. obletnico nastanka rihemberške čitalnice. Kulturno prireditev, ki je bila 12. novembra 2017, sta organizirala Kulturno prosvetno društvo Franc Zgonik Branik in KS Branik.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Muljavski igralci se klanjajo rojaku pisatelju Josipu Jurčiču</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/muljavski-igralci-se-klanjajo-pisatelju/</link>
		<pubDate>Fri, 23 Sep 2016 12:32:07 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/muljavski-igralci-se-klanjajo-rojaku-pisatelju-josipu-jurcicu/</guid>
		<description><![CDATA[Muljava je poznana po Josipu Jurčiču in njegovih delih, ki jih je večinoma umestil v območje izvira reke Krke, starega mesta Višnja Gora, starodavnega samostana Stična in okolice Muljave, ki jo je še posebej dovtipno opremil z dobro poznanimi ledinskimi imeni. Kako ne bi Muljavci rojaka sprejeli za svojega, saj jih je ovekovečil s prvim slovenskim romanom in drugimi številnimi deli, ki jih slovenski narod sprejema kot literarno klasiko. Za prepoznavnost Muljave je naredil izredno veliko že sam pisatelj, klanjajo se in vračajo pa mu Muljavci z uprizoritvami njegovih del v idiličnem letnem gledališču za njegovo rojstno hišo in muzejsko arhitekturo kmečkih objektov iz Jurčičevih časov.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Krjavljeva zgodba po Krjavlju</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/krjavljeva-zgodba-po-krjavlju/</link>
		<pubDate>Fri, 23 Sep 2016 10:16:55 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/krjavljeva-zgodba-po-krjavlju/</guid>
		<description><![CDATA[Krjavljeva zgodba po Krjavlju
Krjavelj je dramatizirana oseba, ki je močno zaznamovala prvi slovenski roman Deseti brat iz leta 1866, ki ga je napisal Josip Jurčič, doma z Muljave. Ta karakterna oseba nas Muljavce pooseblja na zgodovinski način, ki ni le približek komedijantski značilnosti, temveč preprostosti takratnega življenja. Zato nam Krjavelj v vseh časovnih obdobjih veliko pomeni in nas še tesneje povezuje z rojakom in našim krajem.]]></description>
		
			</item>
	</channel>
</rss>
