<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
		<title>religione &#8211; Kamra</title>
		<atom:link href="https://www.kamra.si/it/categorie-collezioni/religione/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>https://www.kamra.si/it/</link>
	<description>KAMRA</description>
	<lastBuildDate>Mon, 20 Oct 2025 14:44:26 +0000</lastBuildDate>
	<language>it-IT</language>
	<generator>https://wordpress.org/?v=6.9.1</generator>

<image>
	<url>https://www.kamra.si/wp-content/uploads/2022/01/favicon.png</url>
	<title>religione &#8211; Kamra</title>
	<link>https://www.kamra.si/it/</link>
	<width>32</width>
	<height>32</height>
</image> 
	<item>
		<title>500 let cerkve sv. Luka v Spodnjih Praprečah</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/500-let-cerkve-sv-luka-v-spodnjih-praprecah/</link>
		<pubDate>Fri, 17 Oct 2025 14:20:19 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=399972</guid>
		<description><![CDATA[Digitalna zgodba je nastala v sodelovanju z Andrejo Kos, univ. dipl. umetnostno zgodovinarko, ki je več let posvetila raziskovanju zgodovine cerkve svetega Luka v Spodnjih Praprečah. Cerkev, ki se nahaja v občini Lukovica, je leta 2024 obeležila 500-letnico svojega obstoja.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Anton Martin Slomšek na podobicah</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/anton-martin-slomsek-na-podobicah/</link>
		<pubDate>Thu, 11 Sep 2025 10:13:03 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=400276</guid>
		<description><![CDATA[Anton Martin Slomšek, slovenski škof, pisatelj, pesnik, pedagog in blaženi je bil rojen 26. novembra 1800 na Slomu pri Ponikvi. Njegovo delovanje je preoblikovalo lavantinsko škofijo v slovensko škofijo na Spodnjem Štajerskem, s čimer je zavrl ponemčevanje na slovenskem Štajerskem. Leta 1859 je bil Slomšek v Mariboru slovesno ustoličen. S tem je Slovence na Štajerskem združil v enotno škofijo in zajezil potujčevanje. Škof Anton Martin Slomšek je umrl 24. septembra 1862 v Mariboru. Zaradi pomembnosti njegovega delovanja in dela je leta 1999 papež Janez Pavel II. ob drugem obisku v Sloveniji razglasil njegovo beatifikacijo.

V Univerzitetni knjižnici Maribor so v Zbirki drobnih tiskov med drugim hranjene tudi spominske podobice z upodobitvami škofa Slomška. Podobice so bile skozi čas s svojo slikovitostjo učinkovito sredstvo za prenašanje verskih sporočil in ohranjanje spomina na pomembne dogodke v življenju vernika in verske skupnosti: prejem prvega obhajila ali birme, obisk romarske točke, nova maša v fari, odhod duhovnika v drugo službo, posvetitev novega verskega obeležja, obletnice cerkev in podobno. Spominske podobice so tako lahko ožje vezane na življenjske trenutke vernika v zvezi s krstom, birmo, godom, poroko ali zaroko, tudi pogrebom, ali pa obeležujejo pomembne in posebne priložnosti cerkve in njenih posameznikov.

Pomembnost delovanja Antona Martina Slomška za slovensko cerkveno skupnost in slovenski narod ter njegova beatifikacija so bili seveda trenutki, ki ostajajo zaznamovani tudi na spominskih podobicah, hranjenih v Zbirki drobnih tiskov UKM.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Ivan Trinko &#8211; Zamejski</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/ivan-trinko-zamejski-2/</link>
		<pubDate>Tue, 29 Apr 2025 08:07:55 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=395688</guid>
		<description><![CDATA[Predstavitev življenja in dela Ivana Trinka – Zamejskega je nastala ob 70. obletnici njegove smrti. Slovenski duhovnik iz Beneške Slovenije je bil tudi jezikoslovec, pesnik, prevajalec, glasbenik, učitelj, slikar in fotograf, filozof, zgodovinar, geograf, pokrajinski svetovalec in še kaj.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Martinišče v Murski Soboti</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/martinisce-v-murski-soboti/</link>
		<pubDate>Mon, 31 Mar 2025 14:05:13 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=396519</guid>
		<description><![CDATA[Murska Sobota je v novi državi Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev dobila v šolskem letu 1919/20 gimnazijo, in zavod Martinišče (ime je dobil po zavetniku sombotelske stolne cerkve sv. Martinu) je nastal kot odgovor na potrebe obiskovalcev nove gimnazije. Dijaki, ki so obiskovali gimnazijo so se namreč morali v šolo voziti iz bolj oddaljenih krajev ali so si morali v Soboti poiskati stanovanje po zasebnih hišah.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Meškovo leto 2024</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/meskovo-leto-2024/</link>
		<pubDate>Fri, 28 Mar 2025 08:14:13 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=395713</guid>
		<description><![CDATA[Leto 2024 smo razglasili za Meškovo leto, saj je minilo 150 let od rojstva in 60 let od smrti Franca Ksaverja Meška. V sklopu le-tega smo se v Knjižnici Ksaverja Meška Slovenj Gradec pisatelju in duhovniku posvetili skozi različne dogodke. Mnogokrat smo pri tem sodelovali z najrazličnejšimi posamezniki in ustanovami, kot so Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, Koroški pokrajinski muzej, Filmska šola Slovenj Gradec, fotografska sekcija Društva upokojencev Mislinja Fotofirbci, literarno skupino Meškovo pero, Kulturno prosvetnim društvom Ksaver Meško Sele Vrhe, pa z duhovnikom Marjanom Plohlom, profesorjem Andrejem Makucem, Marijo Lah ... in še mnogimi drugimi.

Vrhunec Meškovega leta je bil nedvomno simpozij z naslovom Življenjske in literarne poti Franca Ksaverja Meška, ki je potekal kar na dveh lokacijah - v Ormožu in v Slovenj Gradcu, oba kraja sta Meška zaznamovala na svoj način, prav tako pa imata po njem poimenovani knjižnici.

V digitalno zbirko smo zajeli najodmevnejše dogodke: filmske in literarne večere, ustvarjalne delavnice za otroke, razstave, pohode po Meškovi poti in seveda znanstveni simpozij. Fotografije so nastale v sodelovanju s Knjižnico Ormož in Cirilom Ambrožem ter s fotografi Niko Hölcl, Mašo Flogie, Bojanom Šinkom ter učenci Filmske šole Slovenj Gradec in DUM Fotofirbci iz Mislinje.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Anina kapela na starih razglednicah</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/anina-kapela-na-starih-razglednicah/</link>
		<pubDate>Fri, 06 Dec 2024 13:55:48 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=392858</guid>
		<description><![CDATA[Anina kapela je ena pogosteje upodobljenih sakralnih znamenitosti Rogaške Slatine na starih razglednicah in fotografijah. Najstarejša razglednica v domoznanski zbirki Knjižnice Rogaška Slatina datira v čas izgradnje kapele, motiv pa na razglednicah pogosteje zasledimo še naslednja tri desetletja.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Komu častitih bralcev ni znan kamniški Mali grad?</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/komu-castitih-bralcev-ni-znan-kamniski-mali-grad/</link>
		<pubDate>Wed, 27 Nov 2024 13:07:45 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=388925</guid>
		<description><![CDATA[Kamniški Mali grad spada med najpomembnejše podobe Kamnika. Veduta skalnega grebena nad mestom, s stolpom na zahodni in kapelo na vzhodni strani je v očeh številnih domačinov prva podoba, ki jim pride pred oči ob misli na domače mesto.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Peter Pavel Glavar med nami: Glavarjeva zapuščina v Komendi</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/peter-pavel-glavar-med-nami-glavarjeva-zapuscina-v-komendi/</link>
		<pubDate>Fri, 22 Nov 2024 11:41:13 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=386087</guid>
		<description><![CDATA[Le redko se zgodi, da se v življenju posameznika tako srečno družijo ljubezen do soljudi in domačega kraja, bistroumnost, vztrajnost, marljivost, znanje, talenti, vizija, gospodarnost in materialne možnosti, kot se je to zgodilo v življenju komendskega duhovnika Petra Pavla Glavarja (1721—1784).]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Škofa Wolfgang in Sigismund Schrattenbach,  rojena na gradu Lemberg pri Novi Cerkvi</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/skofa-wolfgang-in-sigismund-schrattenbach-rojena-na-gradu-lemberg-pri-novi-cerkvi/</link>
		<pubDate>Thu, 18 Jan 2024 08:15:21 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=379858</guid>
		<description><![CDATA[Področje današnje Slovenije je že od nekdaj veljalo za strateško zelo pomembno ozemlje, zato je bilo tukaj od 10. stoletja naprej zgrajenih več sto gradov.  Gradovi so bili zaradi obrambnih razlogov postavljeni na visokih pečinah, kamor je bil možen dostop samo z ene strani. To nam potrjuje tudi nam najbližji grad Lemberg, ki je postavljen na skalnatem pomolu nad naseljem Lemberg.

Grad Lemberg (Löwenberg – levova gora) so kot fevdniki krške škofije upravljali lemberški vitezi, prvi je bil Eberhard de Leumburch, ki se prvič omenja v listini iz leta 1213, med leti 1248 in 1264 pa je bil upravitelj gradu Nikolaj de Lewenberch. Za njimi so imeli grad v fevdu gospodje Ptujski in grofje Schaunberški. Leta 1452 je grad Lemberg do tal porušil grof Friderik Celjski s izgovorom » da grad leži preblizu Celja in da ne more trpeti, kako mu sosedje gledajo skozi okno…«. Leta 1584 je Krištof Welzer pl. Eberstein dokončno zaključil z obnovo gradu in ga prezidal v mogočno renesančno plemiško rezidenco in od takrat je bil v lasti številčnih plemiških rodbin ( Polheimi, Schrattenbachi…, do Galletov, ki so bili zadnji lastniki pred 2. svetovno vojno).]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Bočki župnik Alojzij Cilenšek &#8211; zbirka razglednic</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/bocki-zupnik-alojzij-cilensek-zbirka-razglednic/</link>
		<pubDate>Wed, 03 Jan 2024 08:21:11 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=377198</guid>
		<description><![CDATA[O CILENŠKU PLANINCU 

V Poljčanah je bil v obdobju od 1901 do druge svetovne vojne glavna gonilna sila župnik Alojzij Cilenšek (1867 – 1945), ki ga sedanja generacija zagotovo premalo pozna. Ustanovil je Posojilnico, Konzumno društvo in Prosvetno društvo ter društvo slovenskih katehetov za dekanijo.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Križevniška cerkev (Device) Marije Pomočnice</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/krizevniska-cerkev-device-marije-pomocnice/</link>
		<pubDate>Sun, 31 Dec 2023 14:54:08 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=379460</guid>
		<description><![CDATA[Križanke

Ljubljanske Križanke poznamo po koncertih in drugih prireditvah, so izjemen kulturni spomenik in kulturno središče, malokdo pa jih povezuje s križniškim redom.  Red je imel v Križankah postojanko več kot sedemsto let, dokler niso po drugi svetovni vojni samostana skupaj s cerkvijo in premoženjem zaplenili. Križanke so dobile novo namembnost in druge uporabnike. Najprej se je tam naselila Šola za umetno obrt, potem pa še Festival Ljubljana.

Celotni kompleks Križank so pod vodstvom arhitekta Jožeta Plečnika prenovili leta 1952.

&nbsp;]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Podobice</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/podobice-2/</link>
		<pubDate>Sat, 30 Dec 2023 10:13:23 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=372794</guid>
		<description><![CDATA[Podobice so najstarejši pojav množične umetnosti, ki je prodrl med vse prebivalstvo. Najstarejše ohranjene podobice iz Notranjske so božjepotne oziroma romarske iz 18. stoletja. Ko so prišli romarji domov, so jih pritrjevali na vrata skednjev, hlevov, na stene hiš, notranje strani omar, skrinj, saj so verjeli v njihovo zdravilno in varovalno moč.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Števan Küzmič in Slovenci v Šomodu</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/stevan-kuzmic-in-slovenci-v-somodu/</link>
		<pubDate>Fri, 29 Dec 2023 11:50:52 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=379319</guid>
		<description><![CDATA[Članek ob 300 letnici rojstva pomembnega slovenskega protestantskega pisatelja in prevajalca, duhovnika, učitelja Števana Küzmiča (okrog 1723, Strukovci – 22. 12. 1779, Šurd) povzema za razumevanje kulturnozgodovinskih okoliščin kraja in časa njegovega delovanja nekatere podatke o tem, v kakšnem okolju, kje med Slovenci je ustvaril svoje najpomembnejše delo, prevod Nove zaveze v prekmurščino, sploh kako so imenovali kraje v njegovem obdobju na levi strani reke Mure, od koder je izhajal.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Bogomil Nemec</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/bogomil-nemec/</link>
		<pubDate>Fri, 22 Dec 2023 08:44:29 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=375744</guid>
		<description><![CDATA[Dekan v Komnu.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Krajevna skupnost Šentvid pri Stični</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/krajevna-skupnost-sentvid-pri-sticni/</link>
		<pubDate>Tue, 03 Oct 2023 08:26:39 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=372437</guid>
		<description><![CDATA[Krajevna skupnost Šentvid pri Stični leži na severovzhodnem delu občine Ivančna Gorica.

Kraji v njej so sledeči: Artiža vas, Glogovica, Griže, Grm, Male Češnjice, Mali Kal, Petrušnja vas, Pristavlja vas, Radohova vas, Selo pri Radohovi vasi, Šentpavel na Dolenjskem, Šentvid pri Stični, Velike Češnjice, Velike Pece, Veliki Kal in Zaboršt pri Šentvidu.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Nekatere najstarejše kapele v Prekmurju</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/nekatere-najstarejse-kapele-v-prekmurju/</link>
		<pubDate>Mon, 03 Jul 2023 11:56:18 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=370603</guid>
		<description><![CDATA[Med najstarejšimi sakralnimi objekti v Prekmurju so zagotovo nekatere cerkve in kapelice, ki so ponavadi nastale na prejšnjih poganskih svetiščih, npr. murskosoboška cerkev sv. Nikolaja, kjer zasledimo ostanke iz dobe Rimljanov. Po razširitvi in prevladi katoliške vere so se namnožili tudi ostali sakralni objekti, kot zvoniki, ali lesene kapele, znamenja, križi in so pomemben del kulturne dediščine pokrajine.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Janoš Slepec (1872–1936) &#8211; Življenje in delo</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/janos-slepec-1872-1936-zivljenje-in-delo/</link>
		<pubDate>Sat, 31 Dec 2022 12:14:05 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=367215</guid>
		<description><![CDATA[Iz murskosoboške krstne knjige lahko izvemo, da se je Joannes, oz. János Szlepecz (Janoš Slepec) rodil 14. junija 1872 očetu prav tako Joannnesu (Janošu) Szlepczu (oz. Ivanu), sicer kovaču, in materi Juliani Czigány, ki je bila plemiškega rodu iz Markišavec, na današnji Lendavski ulici v Murski Soboti. Krstna botra sta bila Florian in Jožefa Sohár (Šohar), prav tako plemiškega rodu iz Markišavec. Sohár je bil cenjen pripadnik takratnega meščanstva, bil je član vodstva raznih ustanov, kot npr. hranilnice, in podpornik mnogih društev in dobrodelnih prireditev. Med drugim je leta 1886 postal član takratnega bralnega društva, predhodnika današnje knjižnice, ki se je v mestu ustanovil že leta 1869. Bil je zadolžen za poslovanje in inventar, torej neke vrste knjižničar. Najverjetneje je bil tudi mecen edinega preživelega otroka zakoncema Slepec, da je ta lahko stopil na pot duhovnika.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Salezijanci na Rakovniku pri Ljubljani</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/salezijanci-na-rakovniku-pri-ljubljani/</link>
		<pubDate>Tue, 20 Dec 2022 13:01:56 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=348741</guid>
		<description><![CDATA[V digitalni zbirki predstavljamo kraj in graščino Rakovnik pri Ljubljani in začetna leta delovanja tamkajšnjega salezijanskega zavoda. Prvi salezijanski bratje so na Rakovnik prišli 23. novembra leta 1901.

Poimenovanje redovne družbe, ki je bila ustanovljena 18. 12. 1859 v Italiji, prihaja od Frančiška Saleškega, francoskega škofa, teologa, cerkvenega učitelja iz 17. in 18. stoletja. Ta je kot svetnik tudi njihov zavetnik. Salezijanci in tudi Rakovnik so širši javnosti malo poznani.

&nbsp;]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Sv. Nikolaj v Valdoltri</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/sv-nikolaj-v-valdoltri/</link>
		<pubDate>Thu, 17 Nov 2022 12:26:34 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=361060</guid>
		<description><![CDATA[Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper je v sodelovanju s Samoupravno skupnostjo italijanske narodnosti Ankaran in Občino Ankaran v idiličnem hotelu Convent 20. 09. 2022 ob peti obletnici Knjižnice Ankaran predstavila razstavo »Večna Valdoltra – 'Oltra ogni tempo«. Namen razstave je bilo predstaviti bogato kulturno dediščino tega kraja, ki poudarja kako so religija, zgodovina in umetnost in ne na zadnje družba izoblikovali posebni kotiček, ki velja za zibelko civilizacije na tem območju.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>ŽIVLJENJEPIS DR. IGNACIJA KNOBLEHARJA</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/zivljenjepis-dr-ignacija-knobleharja/</link>
		<pubDate>Mon, 10 Oct 2022 07:10:37 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=351700</guid>
		<description><![CDATA[Ignacij Knoblehar se je rodil 6. julija 1819 v Škocjanu na Dolenjskem. Kot prvorojenca so ga poslali v šolo, ki jo je obiskoval v Kostanjevici na Krki, Celju in v Novem mestu. Starši so pričakovali, da bo kot najstarejši sin mesarja in gostilničarja ostal doma in prevzel očetovo obrt. A pobožnega mladeniča, ki se je zanimal za rastline in živali, je čakala drugačna življenjska pot. Leta 1837 je v Novem mestu prisostvoval maši, ki jo je vodil njegov dolenjski rojak Friderik Baraga. Goreča pridiga misijonarja med severnoameriškimi Indijanci je mladega Knobleharja tako prevzela, da je vse moči usmeril v zasledovanje cilja, kako postati misijonar.]]></description>
		
			</item>
	</channel>
</rss>
