<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
		<title>linguistica &#8211; Kamra</title>
		<atom:link href="https://www.kamra.si/it/categorie-collezioni/linguistica/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>https://www.kamra.si/it/</link>
	<description>KAMRA</description>
	<lastBuildDate>Thu, 12 Mar 2026 07:32:39 +0000</lastBuildDate>
	<language>it-IT</language>
	<generator>https://wordpress.org/?v=6.9.1</generator>

<image>
	<url>https://www.kamra.si/wp-content/uploads/2022/01/favicon.png</url>
	<title>linguistica &#8211; Kamra</title>
	<link>https://www.kamra.si/it/</link>
	<width>32</width>
	<height>32</height>
</image> 
	<item>
		<title>Predstavitev nekaterih del Avgusta Pavla (1886-1946) iz zbirke Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/predstavitev-nekaterih-del-avgusta-pavla-1886-1946-iz-zbirke-pokrajinske-in-studijske-knjiznice-murska-sobota/</link>
		<pubDate>Thu, 12 Mar 2026 08:32:39 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=412961</guid>
		<description><![CDATA[V letu 2026 obeležujemo 140 let rojstva in 80 let smrti »zvestega sinu« dveh narodov, dr. Avgusta Pavla, jezikoslovca, etnologa, pesnika, muzealca in knjižničarja, znanstvenega organizatorja in urednika, posrednika med narodi, ter prevajalca.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Porabski in prekmurski slovarji po letu 1945</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/porabski-in-prekmurski-slovarji-po-letu-1945/</link>
		<pubDate>Mon, 03 Nov 2025 13:19:08 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=406204</guid>
		<description><![CDATA[Slovenci na Ogrskem, ki so dolga stoletja, vse do leta 1919 živeli ločeno od Slovencev v avstrijskih deželah so razvili svoj knjižni jezik, v katerem so nastajali večinoma nabožni ali redkeje tudi posvetni teksti. Ta jezik je bil narečni in sta ga predstavljala goričko in ravensko narečje.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Ivan Trinko &#8211; Zamejski</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/ivan-trinko-zamejski-2/</link>
		<pubDate>Tue, 29 Apr 2025 08:07:55 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=395688</guid>
		<description><![CDATA[Predstavitev življenja in dela Ivana Trinka – Zamejskega je nastala ob 70. obletnici njegove smrti. Slovenski duhovnik iz Beneške Slovenije je bil tudi jezikoslovec, pesnik, prevajalec, glasbenik, učitelj, slikar in fotograf, filozof, zgodovinar, geograf, pokrajinski svetovalec in še kaj.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>&#8216;Med včeraj in jutri &#124; Zapisi in čas&#8217; iz zbirk Koroške osrednje knjižnice</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/med-vceraj-in-jutri-zapisi-in-cas-iz-zbirk-koroske-osrednje-knjiznice/</link>
		<pubDate>Fri, 29 Dec 2023 12:01:29 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=378187</guid>
		<description><![CDATA[Med včeraj in jutri 

Povod za pripravo razstave je bila končana restavracija dragocene rokopisne knjige iz zapuščine dr. Franca Kotnika, evidentirane kot Žegarjev Antikrist. Knjigo je knjižnica restavrirala s pomočjo sredstev Ministrstva za kulturo, zahtevne postopke pa so izvedli v Centru za restavriranje in konserviranja pri Arhivu Slovenije. Restavrirano knjigo sva avtorici želeli postaviti v širši kontekst varovanja dragocenih gradiv in hkrati predstaviti tudi izbrana dela iz naših Posebnih zbirk. Na ogled je bila v razstavišču Koroške osrednje knjižnice v decembru in januarju 2024.

Razstava  Zapisi in čas je pomenila izziv kako na osnovi gradiv, ki jih hrani knjižnica, na skupni imenovalec postaviti dolga razdobja v zgodovini in jih osvetliti z vidika ohranjanja spomina človeštva. Izhajajoč iz človekove osnovne potrebe po ohranjanju sporočil, pripovedovanju zgodb, zapisovanju, širjenju informacij – od ustnega izročila, rokopisnih zapisov, tiskanih knjig … pa vse do digitalnega zapisa.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Oroslav Caf  (Jurij Caf), slovenski jezikoslovec, pesnik in duhovnik v Slovenskih goricah</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/oroslav-caf-jurij-caf-slovenski-jezikoslovec-pesnik-in-duhovnik-v-slovenskih-goricah/</link>
		<pubDate>Fri, 22 Dec 2023 11:29:30 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=378383</guid>
		<description><![CDATA[Oroslav Caf (rojen 13. aprila 1814 v Zgornjih Verjanah pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah, umrl 3. julija 1874 na Ptuju) velja s Kopitarjem in Miklošičem za najpomembnejšega slovenskega jezikoslovca 19. stoletja in enega izmed najbolj izobraženih Slovencev svojega časa. Kot samouk se je izobrazil v jezikoslovju in se naučil vseh indoevropskih jezikov.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Krajevna imena Moravške doline</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/krajevna-imena-moravske-doline/</link>
		<pubDate>Tue, 12 Dec 2023 09:36:49 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=354803</guid>
		<description><![CDATA[V imena krajev se ne poglabljamo, sprejemamo jih kot nekaj samoumevnega, kot del naslova, kamor pošljemo pismo ali smo tja namenjeni, morda ga omenjamo zato, ker tam živi sorodnik, prijatelj, ker je tam zanimiva trgovina, ponujajo za nas zanimive storitve, kraj, ki je postal znan zaradi dalj časa trajajočih težav, ki tare prebivalce itd. Drugače je, če želimo določen kraj spoznati kot zgodovinsko, kulturno ali turistično zanimivost, takrat si pomagamo z leksikonom, prospektom ali s spletom.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Fran Levstik, slovenski pesnik, pisatelj, časnikar in jezikoslovec</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/fran-levstik-slovenski-pesnik-pisatelj-casnikar-in-jezikoslovec/</link>
		<pubDate>Fri, 23 Dec 2022 12:02:03 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=363810</guid>
		<description><![CDATA[Kot pesnik, pisatelj, dramatik, kritik, jezikoslovec in časnikar je bil Fran Levstik dejaven na različnih področjih literarnega ustvarjanja. Čeprav je v njegovem delu veliko fragmentov in osnutkov ter manj celotnih del, je na marsikaterem področju opravil pionirsko delo. Velja za prvega klasika slovenske proze. Bil je ena vidnejših osebnosti literarnega, kulturnega, političnega in nasploh javnega življenja v drugi polovici 19. stoletja na Slovenskem.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Jakob Zupan – učen in neupogljiv Prevojčan</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/jakob-zupan-ucen-in-neupogljiv-prevojcan/</link>
		<pubDate>Thu, 21 Jul 2022 12:57:33 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=355947</guid>
		<description><![CDATA[Dr. Jakobu Zupan je bil rojen 4. julija 1785 v današnji Terstenjakovi hiši na Prevojah pri Šentvidu v občini Lukovica. Normalko je obiskoval v Novem mestu, v Ljubljani pa gimnazijo, licej in bogoslovje. Ker je bil premlad za posvetitev, so ga poslali na Dunaj, kjer je bil posvečen v duhovnika in promoviran za doktorja teologije. Vrnil se je v Ljubljano in kaplanoval pri Sv. Petru. Od leta 1811 pa do 1815 je bil kaplan v Šmarju pri Ljubljani. Leta 1815 je postal profesor stare zaveze v ljubljanskem bogoslovju in profesor za orientalske jezike na liceju. Bil je velik jezikovni talent in tudi sicer zelo izobražen. Poleg nemščine in klasičnih jezikov je obvladal hebrejščino in arabščino, francoščino, italijanščino, srbohrvaščino, bolgarščino, v ruščini pa je opravljal brevir.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Anton Krempl</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/anton-krempl-2/</link>
		<pubDate>Mon, 30 Nov 2020 11:08:45 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/anton-krempl/</guid>
		<description><![CDATA[Anton Krempl, slovenski duhovnik, zgodovinar, pesnik, pisatelj in narodni buditelj, * 29. januar 1790, Polički Vrh, † 21. december 1844, Mala Nedelja.
Krempl je pisal pesmi, šolske knjige, molitvenike, pridige, njegovo najpomembnejše delo pa je prva obsežnejša zgodovina v slovenskem jeziku z naslovom "Dogodivšine štajerske zemle, z' posebnim pogledom na Slovence", ki je izšla v Gradcu v oktobru leta 1844 (z letnico 1845).
Anton Krempl je ljudsko šolo obiskoval v Gornji Radgoni, gimnazijo najprej v Mariboru in nato v Gradcu, kjer je v letih 1811-1815 študiral bogoslovje. Posvečen je bil v tretjem letniku leta 1814 v Št. Andražu. Krempl, ki je v Gradcu študiral ravno v času, ko so na graškem liceju poskusno za tri leta ustanovili stolico slovenskega jezika, se je temu krogu pridružil. Prvi profesor na stolici je bil Janez Nepomuk Primic, ki je zbral okrog sebe slovenske bogoslovce in jih navduševal za slovenski jezik. Krempl je kazal veliko vnemo za učenje materinščine in nanj je pomembno vplival tudi narodni buditelj Mihael Jaklin, njegov prvi župnik v Svetinjah pri Ljutomeru in ujec Stanka Vraza. Jaklin se je zavedal, kako pomembno je znanje materinščine pri dušnopastirskem delu, zato sta s Kremplom intenzivno vadila slovensko pisavo in izgovorjavo. Po pol leta službovanja v Svetinjah je Krempl služboval v Ormožu (1815-1820), nato pa na Ptuju (1820-1827), kjer je bil zadnji dve leti župnijski vikar in je vodil pripravljalni tečaj za bodoče gimnazijce. Leta 1827 je prevzel župnijo sv. Lovrenca v Slovenskih goricah, ki jo je popolnoma obnovil in uredil gospodarstvo, se nenehoma prerekal s kaplani, ki so odhajali eden za drugim, nato se je sprl še z dekanom in leta 1836 so ga prestavili v Malo Nedeljo. Umrl je 21. 12. 1844 v petinpetdesetem letu starosti.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Fran Miklošič</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/fran-miklosic-2/</link>
		<pubDate>Fri, 20 Nov 2020 12:30:40 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/fran-miklosic/</guid>
		<description><![CDATA[Miklošič, Fran, vitez plemeniti (1813–1891)
Miklošič si je s svojimi temeljitimi znanstvenimi spisi prislužil naslov največjega slovenskega jezikoslovca 19. stoletja. Dosegel je tudi visoke akademske časti: bil je profesor na dunajski univerzi, večkratni dekan njene filozofske fakultete, leta 1854 pa celo rektor univerze.
Rodil se je 20. novembra 1813 na Radomerščaku, vasici južno od Ljutomera. Pri šestih letih se je družina preselila v Ljutomer, kjer je oče imel gostilno in trgovino, kar je v tedanjih razmerah dajalo trden družbeni položaj. Do leta 1824 je obiskoval ljudsko šolo v Ljutomeru, potem pa gimnazijo: najprej v Varaždinu (1824-1826), nato pa v Mariboru (1826-1830). 1830 je odšel v Gradec študirat pravo in modroslovje. Po končanem študiju prava (1836) se je izpopolnjeval v filozofiji ter bil maja 1837 imenovan za predavatelja prava na graški univerzi. V začetku naslednjega leta je dosegel doktorat iz filozofije. Na Dunaju si je 1840 pridobil naslov doktorja prava. Nekaj časa je delal v odvetniški pisarni, leta 1844  je dobil službo v dunajski dvorni knjižnici, precej po zaslugi jezikoslovca in rojaka Jerneja Kopitarja (1780-1844). Ves čas šolanja je bil Miklošič med najbolj nadarjenimi učenci. Odlikoval se je zlasti v jezikih, v katerih se je izpopolnjeval kot študent v Gradcu, kjer se je mnogo družil s svojim rojakom Stankom Vrazom, kasnejšim ilirskim pesnikom. Po prihodu na Dunaj (1838) se je njegovo poznanstvo z Jernejem Kopitarjem razvilo v trdno prijateljstvo. Miklošič je bil Kopitarjev učenec, kot jezikoslovec pa je svojega učitelja daleč prekosil. Postal je njegov naslednik v dvorni knjižnici (za to mesto ga je priporočalo njegovo znanje klasičnih jezikov, sanskrta, nove grščine, italijanščine, francoščine, angleščine, seveda tudi nemščine in slovanščine 'v vseh njenih narečjih'); za njim je podedoval cenzorsko mesto za slovanske, novogrške in romunske spise. Predvsem pa se je uveljavil kot jezikoslovec in v njegovem času je bil Dunaj priznano slavistično središče. Leta 1849 je bil imenovan za izrednega, naslednje leto pa za rednega profesorja na dunajski univerzi; v letih 1851, 1856 in 1865 je bil dekan filozofske fakultete, 1854 pa rektor univerze. Leta 1852 se je poročil in v zakonu sta se mu rodila dva sinova. Umrl je 7. marca 1891 na Dunaju in je pokopan na osrednjem pokopališču.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Roparji v Ribniški dolini</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/roparji-v-ribniski-dolini/</link>
		<pubDate>Mon, 10 Aug 2020 10:16:04 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/roparji-v-ribniski-dolini/</guid>
		<description><![CDATA[Leta 1768 je Ribnico napadla skupina razbojnikov. O napadu obstajajo uradna poročila, spomin pa se je ohranil tudi v ljudskem pripovedništvu. Kako so se Ribničani rešili pred razbojniki, boste izvedeli v tej zgodovinski povedki, ki jo je brala Antonija Češarek.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Čitalnica v Laškem trgu</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/citalnica-v-laskem-trgu/</link>
		<pubDate>Sat, 04 Jul 2020 09:32:52 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/citalnica-v-laskem-trgu/</guid>
		<description><![CDATA[Čitalnica v Laškem trgu 
L. 2019 smo v Laškem obeležili 150 let laške čitalnice. Ob tem je nastala razstava, zbrana je bila literatura o čitalnici in čitalniški dokumenti, napisanih je bilo več krajših prispevkov, objavljenih v Laškem biltenu, ter izvedenih nekaj prireditev, posvečenih obletnici, vključno z odkritjem spominske plošče na hiši na naslovu Aškerčev trg 1, kjer je v takratni Slančevi hiši delovala prva laška čitalnica.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Zakaj je usahnil studenec v Mali gori</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/zakaj-je-usahnil-studenec-v-mali-gori/</link>
		<pubDate>Wed, 03 Jun 2020 19:00:16 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/zakaj-je-usahnil-studenec-v-mali-gori/</guid>
		<description><![CDATA[Ste vedeli, da je bil nekoč v ribniški Mali gori studenec? Mala gora velja za skrajni rob Suhe krajne, katere že ime pove, da je suha in brez izvirov, zato je bil studenec na takem kraju izredno pomemben. Ni čudno, da je o njegovem izginotju nastala zanimiva zgodba, ki nosi vzgojno sporočilo. Nedaleč od nekdanjega izvira se danes nahaja kapelica Srca Jezusovega. Kraj nekdanjega izvira studenca je kasneje uničila izgradnja gozdne vlake.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Davorin Ravljen (1898 – 1965)</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/davorin-ravljen-1898-1966/</link>
		<pubDate>Mon, 02 Sep 2019 06:18:00 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/davorin-ravljen-1898-1965/</guid>
		<description><![CDATA[Časnikar, književnik in prevajalec Davorin Ravljen je bil rojen 7. novembra 1898 v Šoštanju kot sin obrtnika in posestnika, umrl pa je 26. junija 1965 v Ljubljani.

Gimnazijo je končal v Celju, kjer je kot član literarnega kluba celjskih gimnazijcev Kondor pod mentorstvom Rudolfa Maistra objavljal v listu Savinja prve pesmi. Po nedokončanem študiju prava v Zagrebu je bil od 1922 do upokojitve leta 1954 novinar pri časopisih Jutro, Slovenski poročevalec in Tovariš.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Ivan Koštiál – tujec, ki je oboževal slovenski jezik in slovensko deželo</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/ivan-kostial-tujec-ki-je-obozeval-slovenski-jezik-in-slovensko-dezelo/</link>
		<pubDate>Fri, 21 Dec 2018 13:21:55 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/ivan-kostial-tujec-ki-je-obozeval-slovenski-jezik-in-slovensko-dezelo/</guid>
		<description><![CDATA[Ivan Koštiál, po očetu češkega in po materi verjetno nemškega rodu, je bil jezikoslovec, etnograf in prevajalec, ki je kot profesor slovenščine, nemščine, latinščine idr., pa tudi kot knjižničar, služboval v več slovenskih mestih, svojo službeno pot pa je pričel in sklenil v Novem mestu. Imel je sloves ekstravagantnega profesorja, čigar poštenost, pokončna drža in znanje sta pri dijakih vzbujala veliko spoštovanje. Ostaja pa  vendarle grenko spoznanje o zapostavljenem znanstveniku, ki je s  svojim znanjem sodil bolj na univerzo kot za srednješolski kateder, a mu to ni bilo dano.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Velikan slovaropisja Maks Pleteršnik</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/maks-pletersnik-velikan-slovaropisja/</link>
		<pubDate>Wed, 12 Sep 2018 09:57:18 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/velikan-slovaropisja-maks-pletersnik/</guid>
		<description><![CDATA[Človek se rodi, trpi in umrje. To so tri stvari, katerim ni mogoče ubežati. (M. Pleteršnik)
Septembra 2018 obeležujemo 95 let od smrti znamenitega leksikografa, klasičnega filologa in prevajalca Maksa Pleteršnika, ki je pustil pečat predvsem kot sestavljalec Slovensko-nemškega slovarja, ki je dolgo veljal za najimenitnejši slovenski slovaropisni dosežek. 
Za pomoč pri zbiranju gradiva se zahvaljujemo predsedniku Društva Pleteršnikova domačija Pišece Martinu Dušiču. ]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Kdo je bil Davorin Žunkovič?</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/kdo-je-bil-davorin-zunkovic/</link>
		<pubDate>Mon, 16 Apr 2018 09:30:56 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/kdo-je-bil-davorin-zunkovic/</guid>
		<description><![CDATA[Letos obeležujemo 160-letnico rojstva Davorina Žunkoviča (1858–1940), ptujskega rojaka, ljubiteljskega jezikoslovca in arheologa, zagovornika avtohtonosti Slovanov, venetologa in pisca številnih psevdoznanstvenih del. Podpolkovnik Žunkovič, poveljnik prve slovenske vojaške šole, prvi ravnatelj Študijske knjižnice v Mariboru in velik knjigoljub je v svojem času odmevno zaznamoval kraje svojega bivanja. Označevali so ga vseslovansko prepričanje, narodna zavednost in pokončna drža.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Imena dolin in vzpetin v občini Celje</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/imena-dolin-in-vzpetin-v-obcini-celje/</link>
		<pubDate>Mon, 12 Feb 2018 16:41:13 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/imena-dolin-in-vzpetin-v-obcini-celje/</guid>
		<description><![CDATA[Slovenija, z njo pa tudi občina Celje, je večinoma hribovita dežela, zato je naše gorsko imenoslovje precej bogato. Poimenujemo tudi veliko delov gorskega sveta, kakor so npr. prelazi, ozke doline, slemena in druge posebnosti, ki so povezane z alpskim in predalpskim, hribovitim svetom. Ker se nahajamo na prehodnem ozemlju med severom in jugom, vzhodom in zahodom, je razumljivo, da je tudi v oronimiji veliko predslovanskih imen (takšna imena imenujemo substratna), ki so jih kasnejši tuji jeziki v stoletjih po naselitvi samo še popestrili (takšna imena imenujemo adstratna). V pričujoči raziskavi me je zanimalo, katera so takšna imena v občini Celje in kaj pomenijo.
Celje leži v kotlini, ki je predvsem proti severu in jugu zamejena s hribi, za mojo raziskavo pa so prišle v poštev predvsem vzpetine na jugu, ker so del občine Celje. Ko sem zbirala gradivo za to raziskavo, pomagala sem si s specialkami Geodetskega zavoda Republike Slovenije v merilu 1 : 5000, sem bila presenečena, saj marsikatere vzpetine po imenu sploh nisem poznala. Presenetila me je tudi narečnost oziroma stara podlaga nekaterih imen. Narečni izgovor besed oziroma besednih zvez sem zapisala v oklepajih.
mag. Andreja Tkalec

Celotno nalogo si lahko ogledate tukaj. V fotogaleriji si lahko ogledate vsa imena s skrajšano razlago.
]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Srednještajersko narečje</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/srednjestajersko-narecje/</link>
		<pubDate>Sat, 03 Feb 2018 10:51:12 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/srednjestajersko-narecje/</guid>
		<description><![CDATA[V pričujoči raziskovalni nalogi sem skušala na vseh jezikovnih ravninah in čim bolj natančno razčleniti narečne značilnosti srednještajerskega narečja. Analiza temelji na zvočnem posnetku govora Gorice pri Slivnici, ki ga je interpretiral prof. Janko Potrata in zapisal dr. Tine Logar. 
Celotno nalogo si lahko ogledate tukaj. V fotogaleriji lahko vidite primer srednještajerskega narečnega besedila. Primer srednještajerskega narečja pa lahko slišite tukaj.
mag. Andreja Tkalec]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Vodna imena v občini Celje</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/vodna-imena-v-obcini-celje/</link>
		<pubDate>Fri, 02 Feb 2018 16:34:07 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/vodna-imena-v-obcini-celje/</guid>
		<description><![CDATA[Pričujoča raziskava se nanaša na izvor poimenovanj vodnih površin v občini Celje. Ob predpostavki, da na vsako poimenovanje vsaj delno vpliva narečje, v katerem je ime nastalo, sem se najprej poglobila v jezikovne posebnosti celjskega govora. Preden sem zbrala vsa vodna imena na Celjskem, sem bila namreč prepričana, da bom v njih našla veliko narečnih prvin. Svoje teze žal ne morem potrditi, čemur botrujeta vsaj dva razloga: uradni zapis imen je poknjižen oziroma ime, ki ga uporabljajo prebivalci, ni enako uradnemu imenu. 
mag. Andreja Tkalec

Celotno nalogo si lahko ogledate tukaj. V fotogaleriji si lahko ogledate vsa imena s skrajšano razlago.
]]></description>
		
			</item>
	</channel>
</rss>
