<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
		<title>geografia &#8211; Kamra</title>
		<atom:link href="https://www.kamra.si/it/categorie-collezioni/geografia/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>https://www.kamra.si/it/</link>
	<description>KAMRA</description>
	<lastBuildDate>Tue, 24 Dec 2024 11:45:50 +0000</lastBuildDate>
	<language>it-IT</language>
	<generator>https://wordpress.org/?v=6.9.1</generator>

<image>
	<url>https://www.kamra.si/wp-content/uploads/2022/01/favicon.png</url>
	<title>geografia &#8211; Kamra</title>
	<link>https://www.kamra.si/it/</link>
	<width>32</width>
	<height>32</height>
</image> 
	<item>
		<title>&#8216;N&#8217;maw čriez izaro&#8217; &#8211; koroška jezera onstran Karavank na starih razglednicah</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/nmaw-criez-izaro-koroska-jezera-onstran-karavank-na-starih-razglednicah/</link>
		<pubDate>Tue, 24 Dec 2024 12:45:50 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=385557</guid>
		<description><![CDATA[Iz zbirke razglednic Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika, del zapuščine dr. Julija Felaherja

Kultura pošiljanja razglednic se je razmahnila v zadnjem desetletju 19. stoletja, sočasno z razvojem turizma. Ta zanimiv mednarodni kulturni fenomem je spremenil in sooblikoval drugačne oblike stikov med ljudmi. Hkrati s pojavom razglednic pa vse do današnjih dni, se je razširil tudi pojav njihovega zbiranja, četudi za »zlato obdobje« razglednic štejemo leta od 1897 pa do konca prve svetovne vojne. To je bil tudi čas, ko je bila narodnostno bolj ali manj pomešana slovenska dežela še »na videz varno spravljena v senci mogočnih cesarskih brkov«, kot slikovito zapiše urednik Marjan Krušič v uvodu h knjigi Pozdravi iz slovenskih krajev.

Na razglednicah ohranjena drobcena sporočila iz slovenskega etničnega obrobja so v kontekstu časa še toliko bolj dragocena in pripovedujejo zgodbe o skupnem kulturnem prostoru, o krajih in ljudeh, o njihovih navadah in razvadah.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Koroška v očeh topografov in vedutistov</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/koroska-v-oceh-topografov-in-vedutistov/</link>
		<pubDate>Tue, 17 Dec 2024 11:36:12 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=383741</guid>
		<description><![CDATA[Podobe Mežiške, Mislinjske in Dravske doline na starih grafičnih in izbranih umetniških upodobitvah

V duhu renesanse proti koncu 15. st. v upodabljajoči umetnosti prvič srečamo neposredne, po naravi povzete podobe mest, trgov, znamenitih stavb in krajinskih vedut.

Pogledi, odprti v krajino v ozadju portretov in drugih motivov, sprva na delih italijanskih renesančnih mojstrov, so se preko vplivov hitro širili v dežele severneje.

Sočasno z iznajdbo in razvojem tiskarstva so se vedute mest in trgov pojavile tudi v prvotiskih. Prvič v t. i.  Schedlovi oz. Nürnberški kroniki (Liber chronicarum – Knjiga kronik) iz leta 1493.

Že v dobrem stoletju lahko sledimo razvoju, ki kaže vedno večji ustvarjalen odnos do motiva.  Od pionirskih, zgolj pričevalnih topografskih prikazov konca 15. stoletja, prvega ciklusa naslikanih popotnih vedut z dodanimi podrobnostmi slikarja Mathiasa Gerunga, pa vse do razpoloženjskih vedut s številnimi žanrskimi prizori, ki jih prvič srečamo v izdaji Mesta sveta – Civitates orbis terrarum, ki je izhajala v letih 1572–1617.

Prve ohranjene popotne skice našega ozemlja, so datirane že v prva leta 17. stol., in so delo patra Ivana Klobučarića (Johannes Clobucciarich), rojenega v Dubašnici na otoku Krku, generalnega vikarja in priorja reškega avguštinskega samostana, kasneje priorja avguštinskega samostana v Fürstenfeldu, ki se je uveljavil kot obetaven kartograf.

V njegovi zbirki terenskih in kartografskih skic, ki jih hranijo v Deželnem muzeju v Grazu, je tudi risba gradu in dvorca Radlje ob Dravi (Marenberg) ter dominikanskega samostana.

Tovrstna dela niso nastajala iz romantičnih vzgibov, ampak so služila potrebam kartografije in za vojaške namene. Prvi topografi so bil večkrat tudi vojni inženirji in so skrbno beležili podobe gradov, obzidij, taborov in drugih strateških mest. V tem času v veliki meri zaradi utrjevanja južne meje pred turškimi vpadi.

Doba sistematičnih slikovnih topografij geografsko zaokroženih območij se je v Evropi razmahnila v 2. polovici 17. st., po končani tridesetletni vojni in na krilih rastoče tiskarske produkcije.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Krajevna skupnost Šmarje &#8211; Sap</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/krajevna-skupnost-smarje-sap/</link>
		<pubDate>Wed, 06 Nov 2024 14:46:30 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=388650</guid>
		<description><![CDATA[Šmarje-Sap šteje 1572 prebivalcev in je del krajevne skupnosti Šmarje-Sap. Od Grosuplja je oddaljen 4 kilometre, od Ljubljane pa 16 kilometrov. Urbanizirano in v osnovi obcestno naselje v skrajnem zahodnem delu Dolenjskega podolja leži na severnem vznožju Boršta (okrog 400m) in Mačka (397m).]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Stritarjeva ulica v Ljubljani</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/stritarjeva-ulica-v-ljubljani/</link>
		<pubDate>Thu, 11 Jan 2024 10:58:13 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=368513</guid>
		<description><![CDATA[Ljubljana je Stritarjevo ulico dobila s sklepom občinskega sveta 19. 5. 1906, ob sedemdesetletnici rojstva pisatelja, pesnika in literarnega kritika Josipa Stritarja. Pesnik je bil navzoč na slavnostni seji ob razglasitvi tega sklepa.

Ulica je dolga 98 metrov. Vodi od magistrata na Mestnem trgu do Tromostovja. Pred tem se je ulica imenovala Špitalska, po mestnem špitalu na mestu današnje Kresije.

Med najznamenitejšimi zgradbami na ulici so Kresija, Filipov dvorec, poslopje na hišni številki 7, kjer je do lanskega leta delovala Trubarjeva hiša literature, ter stavbe na Stritarjevi ulici 1, 3 in 4. Hiša Stritarjeva 7 stoji v zahodnem strnjenem nizu pozidave ulice, južno ob Filipovem dvorcu. Trinadstropno popotresno stavbo s petosno historicistično fasado in poudarjenim centralnim stolpičem iz zadnjih let 19. stoletja je zgradila Kranjska stavbna družba.

&nbsp;]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Bočki župnik Alojzij Cilenšek &#8211; zbirka razglednic</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/bocki-zupnik-alojzij-cilensek-zbirka-razglednic/</link>
		<pubDate>Wed, 03 Jan 2024 08:21:11 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=377198</guid>
		<description><![CDATA[O CILENŠKU PLANINCU 

V Poljčanah je bil v obdobju od 1901 do druge svetovne vojne glavna gonilna sila župnik Alojzij Cilenšek (1867 – 1945), ki ga sedanja generacija zagotovo premalo pozna. Ustanovil je Posojilnico, Konzumno društvo in Prosvetno društvo ter društvo slovenskih katehetov za dekanijo.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Krajevna imena Moravške doline</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/krajevna-imena-moravske-doline/</link>
		<pubDate>Tue, 12 Dec 2023 09:36:49 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=354803</guid>
		<description><![CDATA[V imena krajev se ne poglabljamo, sprejemamo jih kot nekaj samoumevnega, kot del naslova, kamor pošljemo pismo ali smo tja namenjeni, morda ga omenjamo zato, ker tam živi sorodnik, prijatelj, ker je tam zanimiva trgovina, ponujajo za nas zanimive storitve, kraj, ki je postal znan zaradi dalj časa trajajočih težav, ki tare prebivalce itd. Drugače je, če želimo določen kraj spoznati kot zgodovinsko, kulturno ali turistično zanimivost, takrat si pomagamo z leksikonom, prospektom ali s spletom.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Tabor nad Cerovim</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/tabor-nad-cerovim-2/</link>
		<pubDate>Fri, 17 Nov 2023 11:07:34 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=375084</guid>
		<description><![CDATA[Tabor nad Cerovim, spomenik lokalnega pomena, je eden redkih protiturških taborov na Slovenskem, ki se je ohranil do današnjih dni.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Reka Krka od izvira do izliva na razglednicah Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/reka-krka-od-izvira-do-izliva-na-razglednicah-knjiznice-mirana-jarca-novo-mesto/</link>
		<pubDate>Mon, 23 Oct 2023 09:59:05 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=372127</guid>
		<description><![CDATA[V tokratni izbor starejših razglednic, ki so zagotovo ena izmed najzanimivejših in posledično tudi najbolj iskanih vrst gradiva, hranjenega v novomeški knjižnici v Posebnih zbirkah Boga Komelja, smo uvrstili razglednice krajev ob najdaljši dolenjski reki – reki Krki. Zelena lepotica, ki je med drugim navdahnila dela pesnika Toneta Pavčka in pisatelja Jožeta Dularja, je hkrati druga najdaljša reka, ki teče samo po slovenskem ozemlju.

Na spletnem portalu Kamra je bilo do sedaj objavljenih kar nekaj digitalnih zbirk, ki vključujejo stare razglednice ali fotografije, katerih motiv je med drugim tudi Krka. Tako smo leta 2009 objavili zbirko z naslovom Prav srčen pozdrav iz Novega mesta, leta 2019 zbirko Suha krajina na starih razglednicah, na portalu se od leta 2017 nahaja še zbirka Življenje starega brežiškega mostu ter od leta 2022 zbirka o priljubljenem letoviškem kraju na Krki z naslovom Kopališče in gostišče Grič.

Tako danes kot v preteklosti je bila reka Krka močno povezana s kraji in ljudmi, ki so živeli ob njej. Še v začetku dvajsetega stoletja je na reki delovalo kar 40 mlinov in 24 žag. Za reko, ki kot osrednji vodotok Dolenjske pokrajino razdeli na dva dela, sta značilna precej umirjen tok in temno zelena barva. Največjo posebnost predstavljajo lehnjakovi pragovi, ki jih je na Krki okoli sto. Na ogled vam torej ponujamo najrazličnejše vedute krajev, stavb, mlinov, mostov in kopališč ob reki ter v objektiv fotoaparata ujet življenjski utrip na okoli sto kilometrov dolgi poti od njenega izvira v bližini vasi Krka do izliva v Savo pri Brežicah, kjer reka zaključuje popotovanje po Dolenjskem in prispeva svoj delež vodovja Savi, Donavi in Črnemu morju.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Županova jama pri Grosupljem</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/zupanova-jama-pri-grosupljem/</link>
		<pubDate>Tue, 20 Dec 2022 14:13:56 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=364140</guid>
		<description><![CDATA[Županova jama se ponaša z razkošjem podzemnega sveta, ki ga je skozi tisočletja ustvarjala kraška voda. Leta 1926 jo je odkril Josip Perme, župan tedanje občine Šentjurij pri Grosupljem, od tod tudi njeno ime.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Salezijanci na Rakovniku pri Ljubljani</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/salezijanci-na-rakovniku-pri-ljubljani/</link>
		<pubDate>Tue, 20 Dec 2022 13:01:56 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=348741</guid>
		<description><![CDATA[V digitalni zbirki predstavljamo kraj in graščino Rakovnik pri Ljubljani in začetna leta delovanja tamkajšnjega salezijanskega zavoda. Prvi salezijanski bratje so na Rakovnik prišli 23. novembra leta 1901.

Poimenovanje redovne družbe, ki je bila ustanovljena 18. 12. 1859 v Italiji, prihaja od Frančiška Saleškega, francoskega škofa, teologa, cerkvenega učitelja iz 17. in 18. stoletja. Ta je kot svetnik tudi njihov zavetnik. Salezijanci in tudi Rakovnik so širši javnosti malo poznani.

&nbsp;]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Domoznanski okruški s potepanj po Koroški</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/domoznanski-okruski-s-potepanj-po-koroski/</link>
		<pubDate>Wed, 07 Dec 2022 10:04:09 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=359315</guid>
		<description><![CDATA[V tem sklopu so objavljeni zapisi, ki jih je avtorica objavljala na FB Moja Koroška v drugi polovici leta 2022. Besedila in fotografije so nastajali ob potepanjih po Koroški, in sicer kot domoznanski okruški ob videnem in doživetem. Namen prispevkov, seveda prilagojenih mediju, ki ne dopušča poglobljenih razlag, je bil spomniti, da rekreacija ni brez »vsebine«, temveč da nas obdaja okolica, ki vsebuje zgodovinske, kulturne, etnološke, naravne in še kakšne zanimivosti, le videti jih je treba. In se o njih morda kasneje še podrobneje pozanimati, če nas pritegnejo.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>ŽIVLJENJEPIS DR. IGNACIJA KNOBLEHARJA</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/zivljenjepis-dr-ignacija-knobleharja/</link>
		<pubDate>Mon, 10 Oct 2022 07:10:37 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=351700</guid>
		<description><![CDATA[Ignacij Knoblehar se je rodil 6. julija 1819 v Škocjanu na Dolenjskem. Kot prvorojenca so ga poslali v šolo, ki jo je obiskoval v Kostanjevici na Krki, Celju in v Novem mestu. Starši so pričakovali, da bo kot najstarejši sin mesarja in gostilničarja ostal doma in prevzel očetovo obrt. A pobožnega mladeniča, ki se je zanimal za rastline in živali, je čakala drugačna življenjska pot. Leta 1837 je v Novem mestu prisostvoval maši, ki jo je vodil njegov dolenjski rojak Friderik Baraga. Goreča pridiga misijonarja med severnoameriškimi Indijanci je mladega Knobleharja tako prevzela, da je vse moči usmeril v zasledovanje cilja, kako postati misijonar.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Zvonko Rus (1933–2020)</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/zvonko-rus-1933-2020/</link>
		<pubDate>Fri, 16 Sep 2022 07:00:48 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=358077</guid>
		<description><![CDATA[Rodil se je 21. septembra 1933 v Metliki, očetu Antonu in materi Amaliji, roj. Ilijaš. Imel je tri starejše polbrate in polsestro, kasneje pa je dobil še sestro. Leta 1953 je maturiral na črnomaljski gimnaziji in jeseni istega leta vpisal študij geografije in zgodovine na filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Diplomiral je leta 1960, za svoje diplomsko delo z naslovom Mestna geografija Metlike pa je leta 1959 prejel študentsko Prešernovo nagrado.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Ob 170-letnici rojstva Simona Rutarja</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/ob-170-letnici-rojstva-simona-rutarja/</link>
		<pubDate>Thu, 11 Nov 2021 09:01:30 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/ob-170-letnici-rojstva-simona-rutarja/</guid>
		<description><![CDATA[V letu 2021 mineva 170 let od rojstva Simona Rutarja, zgodovinarja, arheologa, geografa in etnologa s Tolminskega. Marsikaj o njegovem življenju je znanega, zahvaljujoč njegovemu dnevniku, številnih ohranjenih pismih in dokumentih ter seveda strokovnemu študiju raziskovalcev skozi leta.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Sprehodi po Ljubljanskem Posavju: Ježica, Savlje in Kleče</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/sprehodi-po-ljubljanskem-posavju-jezica-savlje-in-klece/</link>
		<pubDate>Thu, 31 Dec 2020 14:55:52 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/sprehodi-po-ljubljanskem-posavju-jezica-savlje-in-klece/</guid>
		<description><![CDATA[Vas in kraj Ježica, po kateri se je imenovala predvojna občina, ima podobno lego nad in pod ježo kot sosednje vasi. Spodnja vas, sedaj stara Ježica, leži ob glavni cesti, zgornji del vasi s cerkvijo in staro šolo leži nad glavno cesto in jo ta cesta povezuje v Savlje. Hiše so postavljene na obeh straneh ceste Ljubljana-Domžale in ob cesti v Savlje, Kleče in naprej proti Šentvidu ter Vižmarjem. 
Po socialni strukturi volilcev iz leta 1936 je bilo na Ježici le sto deset volilcev, od teh devetinpetdeset delavcev in petindvajset kmetov. V vasi je bilo kakih pet gostiln: pri Florjančku, Angelci, Alešu, na Tavčarjevem dvoru in na kopališču pri Šternu. Ježenci so imeli tri trgovine z živili, dva čevljarja, dva kovača, dva mizarja in tesarja, kleparja in trafiko.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Sprehodi po Ljubljanskem Posavju: Stožice</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/sprehodi-po-ljubljanskem-posavju-stozice/</link>
		<pubDate>Mon, 28 Dec 2020 09:29:47 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/sprehodi-po-ljubljanskem-posavju-stozice/</guid>
		<description><![CDATA[Stožice so po nastanku vaško naselje, ki leži na Ljubljanskem polju. Imajo prvotno kmečko jedro vstran od državne ceste nad savsko teraso. Do druge svetovne vojne so bili prebivalci večinoma kmetovalci, železniški in tovarniški delavci ter drugi uslužbenci. Precej je bilo tudi obrtnikov in trgovcev. Živila, zlasti mleko in jajca, so dnevno dovažali v Ljubljano. Ostali del vasi s predmestnim značajem je bil leta 1935 priključen Veliki Ljubljani (79 hiš, 628 prebivalcev).
V zgornjem delu Stožic, bliže mestu Ljubljani, je bilo pred drugo svetovno vojno sedem kmetij in velika Buzzolinijeva hiša, zgrajena leta 1906. Sprva je bila znana kot tovarna salame, pozneje pa sta v njej delovali še konfekcijska delavnica in tovarna gorčice. Ogromna zgradba je vztrajala vse do konca leta 1981, ko so jo porušili zaradi gradnje nove obvozne ceste. Po koncu druge svetovne vojne je v njej domovalo družbeno središče vseh prebivalcev Ljubljanskega Posavja. Spodnji del Stožic pod ježo pa je bil in je še prava kmečka vas z velikimi in srednjimi grunti.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Sprehodi po Ljubljanskem Posavju: Črnuče</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/sprehodi-po-ljubljanskem-posavju-crnuce/</link>
		<pubDate>Tue, 22 Dec 2020 20:57:43 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/sprehodi-po-ljubljanskem-posavju-crnuce/</guid>
		<description><![CDATA[Črnuče so bile na začetku 20. stoletja velika gručasta vas ob državni cesti Ljubljana-Domžale vzhodno od železniškega in cestnega mostu čez Savo. Jedro naselja je nastalo na savski ježi (terasi) na območju, kjer potok Črnušnica priteče na prodnato nižino reke Save, mlajši predeli se širijo po ravnini vzdolž magistralne ceste Ljubljana-Celje, najmlajši pa v razgibani svet doline Črnušnice ter na ravninski svet obrežja Save. 
Danes Črnuče predstavljajo družbeno in upravno središče naselij na levem bregu Save. Kot širše poimenovanje se ime uporablja za vsa naselja v Četrtni skupnosti Črnuče: Črnuče, Gmajna, Spodnje Črnuče, Podboršt, Dobrava pri Črnučah, Ježa, Brod, Nadgorica, Podgorica pri Črnučah, Šentjakob ob Savi in Soteska. Črnuče ležijo na stičišču Ljubljanskega polja, Kamniško Bistriške ravnine in gričevnatega sveta osamelcev Šmarne gore in Rašice. Četrtna skupnost se razprostira na 1790 hektarjih. 
V 19. stoletju je bilo naselje pomembno zaradi tranzitnega prometa med Ljubljano in severnimi ter južnimi deli avstrijske monarhije. V povezavi s prevozništvom (furmanstvom) sta bila pred prvo svetovno vojno razvita kovaštvo in gostilničarstvo. Pred drugo svetovno vojno se je začela razvijati industrija, ki je po koncu vojne dobila polet.
Kako geografsko pestro je črnuško območje, izvemo v spodnjem spominskem utrinku:
»Zelo sem se začudil, ko sem slišal, da je bilo po Črnučah nekaj večjih in manjših mlak in jezerc, imenovanih bajerji (nemško Weiher, izgovori vajer = ribnik). Nekakšno močvirje je bilo takoj nad klancem pri Merkatorju, na ravnini. Domačini so se čudili, da so mogli na takem terenu zgraditi toliko hiš. Trije bajerji pa so bili nižje, nasproti nove osnovne šole proti opekarni in Gači. 'Ta globok' je bil med 'ta velikim' in 'ta malim' . Eni so menili, da so bili vsi posledica glinokopov za opekarne, drugi pa, da so bili naravnega izvora. Okoli bajerjev je rastlo grmovje. V vodi so bile tudi ribe in race, zlasti pa veliko žab, ki so jih z grabljami lovili in dobro pripravljene z užitkom jedli. Ob večerih se je žabje petje razlegalo daleč naokoli.«
(Bela Ljubljana : zgodbe iz slovenske prestolnice, str. 75, Črnuški bajerji in opekarne)
 ]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Sprehodi po Ljubljanskem Posavju, severnem predmestju slovenske prestolnice</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/sprehodi-po-ljubljanskem-posavju-severnem-predmestju-slovenske-prestolnice/</link>
		<pubDate>Tue, 15 Dec 2020 13:17:13 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/sprehodi-po-ljubljanskem-posavju-severnem-predmestju-slovenske-prestolnice/</guid>
		<description><![CDATA[Ljubljansko Posavje se razteza na severnem delu Ljubljane na levem in desnem bregu reke Save. V Mestni knjižnici Ljubljana, enoti Slovanski knjižnici, smo se odločili v seriji digitalnih zbirk predstaviti Stožice, Ježico in Črnuče, tri večja naselja Ljubljanskega Posavja, v katerih sobivajo narava, moderne stanovanjske soseske, kmečka gospodarstva, industrija, raznorazna podjetja in športni ter glasbeni dogodki.
Geografska opredelitev Ljubljanskega Posavja 
Ljubljansko Posavje predstavljajo naselja ob reki Savi v neposredni bližini Ljubljane. Pojem zajema kraje Kleče, Savlje, Ježico, Malo vas, Črnuče, Stožice, Tomačevo in Jarše. Ime se je v preteklosti uporabljalo precej pogosteje, dokler so naselja ohranjala svojo identiteto. Po drugi svetovni vojni so se naselja pričela stapljati z mestom, ime pa se je ohranilo predvsem v poimenovanju Četrtne skupnosti Posavje, ki vključuje Stožice, Kleče, Savlje, Malo vas, Ježico in blokovsko naselje BS 7. Nove Stožice oziroma soseska BS 3 ter soseska BS 6 pa spadata pod Četrtno skupnost Bežigrad.  
Najpomembnejša prometnica, ki vodi do tja, je Dunajska cesta, do Novih Stožic se pripeljemo tudi po Vojkovi cesti, v Tomačevo in Jarše pa po Tomačevski cesti. ]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Limbarska gora</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/limbarska-gora-2/</link>
		<pubDate>Wed, 18 Nov 2020 22:00:47 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/limbarska-gora/</guid>
		<description><![CDATA["Ko smo se bližali cerkvi, prav gotovo nismo pazili na to, po kateri poti bomo šli, le da nas je pripeljala na vrh. Če smo imeli srečo, da smo izbrali tisto, po kateri so nekoč hodili romarji in ki nam najprej pokaže cerkveno pročelje, potem smo arhitekturni spomenik doživeli v njegovem izbranem naravnem okolju in v pretehtani razvrstitvi njegovih sestavin. Doživeli smo ga tako, kakor so ga doživ­ljali romarji, ko še ni bilo avtomobilov in so peš ter z molitvijo in pesmijo na ustih prihajali z moravške strani. Ob tej poti so jih spremljale kapelice, ki so značilne za vse romarske poti. Pogled, ki hkrati zajame večjo zaprto kapelico s fresko sv. Valentina, za njo bogato cerkveno pročelje z lopo in še naprej zgornji del zvonika, je tako mikaven in tako dobro izbran, da bržčas to zahoredje stavb­nih gmot ni naključno in je imel tu prste vmes baročni arhitekt, ki ni oblikoval le posameznih stavb, temveč jih je tudi smiselno razpo­stavil in mojstrsko uredil celotno okolje. Zato pa Limbarska gora ni samo velik umetnostni spomenik domačega baroka, ampak je tudi krajinsko doživetje, saj je resnično enkratna v svojem čudovitem naravnem okolju. To je pesem, ki je privrela iz veselega srca."
(Zadnikar, Marijan: Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2.)]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Zakaj je usahnil studenec v Mali gori</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/zakaj-je-usahnil-studenec-v-mali-gori/</link>
		<pubDate>Wed, 03 Jun 2020 19:00:16 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/zakaj-je-usahnil-studenec-v-mali-gori/</guid>
		<description><![CDATA[Ste vedeli, da je bil nekoč v ribniški Mali gori studenec? Mala gora velja za skrajni rob Suhe krajne, katere že ime pove, da je suha in brez izvirov, zato je bil studenec na takem kraju izredno pomemben. Ni čudno, da je o njegovem izginotju nastala zanimiva zgodba, ki nosi vzgojno sporočilo. Nedaleč od nekdanjega izvira se danes nahaja kapelica Srca Jezusovega. Kraj nekdanjega izvira studenca je kasneje uničila izgradnja gozdne vlake.]]></description>
		
			</item>
	</channel>
</rss>
