<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
		<title>agricoltura &#8211; Kamra</title>
		<atom:link href="https://www.kamra.si/it/categorie-collezioni/agricoltura/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>https://www.kamra.si/it/</link>
	<description>KAMRA</description>
	<lastBuildDate>Fri, 24 Apr 2026 07:26:28 +0000</lastBuildDate>
	<language>it-IT</language>
	<generator>https://wordpress.org/?v=6.9.1</generator>

<image>
	<url>https://www.kamra.si/wp-content/uploads/2022/01/favicon.png</url>
	<title>agricoltura &#8211; Kamra</title>
	<link>https://www.kamra.si/it/</link>
	<width>32</width>
	<height>32</height>
</image> 
	<item>
		<title>Koline pri Fermetovih v Zgornji Rečici (Laško), 1984</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/koline-pri-fermetovih-v-zgornji-recici-lasko-1984/</link>
		<pubDate>Tue, 27 Jan 2026 16:02:07 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=411508</guid>
		<description><![CDATA[Vedno smo rekli, da gremo k Fermetovim – k Fermetovi Ančki ali k Fermetovemu Frančeku. Ime kmetije je bilo del vsakdana in del ljudi, ki so tam živeli. Takrat je še bila zima, tista prava, ko je mraz stisnil zemljo, sneg pa je škripal pod nogami.

Koline niso bile le delo, bile so dogodek. Dan, ko se je zbrala širša družina, sosedje in prijatelji. Med rezanjem, kuhanjem in mešanjem, delanjem klobas … so tekle zgodbe, šale in spomini.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Franc Goričan (1869–1951),  sadjarski in vinogradniški strokovnjak iz Višnje vasi pri Vojniku</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/franc-gorican-1869-1951-sadjarski-in-vinogradniski-strokovnjak-iz-visnje-vasi-pri-vojniku/</link>
		<pubDate>Fri, 23 Jan 2026 11:04:44 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=411319</guid>
		<description><![CDATA[Eden prvih sadjarskih strokovnjakov pri nas, Franc Goričan (priimek včasih zapisan tudi kot Gorečan, Goretschan), se je rodil v Višnji vasi v številni kmečki družini (po domače pri Obrč) očetu Antonu in materi Katarini, rojeni Novak.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>MOTNIK: Nekovsko posebno in obredno vino</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/motnik-nekovsko-posebno-in-obredno-vino/</link>
		<pubDate>Wed, 28 Dec 2022 09:46:29 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=354308</guid>
		<description><![CDATA[Zapisovalec ljudske dediščine Pavel Medvešček je med raziskovanjem starovercev del svojega bogatega opusa posvetil tudi poganskemu obrednemu vinu motnik. Območje, kjer so nekoč pridobivali motnik, so pobočja na desnem bregu Soče med Ročinjem in Kanalom. Ti vinorodni kraji so se takrat imenovali Breška brda in so sloveli po najboljšem vinu.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Trška gora – »deželica sonca in grozdja«</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/trska-gora-dezelica-sonca-in-grozdja/</link>
		<pubDate>Fri, 23 Dec 2022 08:21:52 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=365419</guid>
		<description><![CDATA[Trška gora je 428 m visok hrib, ki se dviga nad levim bregom reke Krke, približno 3 km severovzhodno od Novega mesta in sodi med najstarejše in najbolj znane vinogradniške gorice na Dolenjskem.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Traktor domače izdelave</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/traktor-domace-izdelave/</link>
		<pubDate>Thu, 11 Aug 2022 07:21:33 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=357074</guid>
		<description><![CDATA[Zgodba o traktorju 

(po pripovedovanju mojega strica Vinka)

V tridesetih letih 20. stoletja je bila motorizacija v polnem razmahu. Avtomobili, motocikli, avtobusi, kamioni so se množili na cestah. Bilo je pod Italijo in tudi na Postojnskem je bilo vedno več motornih vozil. Marsikateri domačin si je omislil motocikel, največkrat rabljen. Potrebna so bila nova znanja za vzdrževanje in popravila motorne tehnike, nekateri samouki so z izkušnjami postali pravi mojstri.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Stare zidanice v okolici Laškega in Rimskih Toplic</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/stare-zidanice-v-okolici-laskega-in-rimskih-toplic/</link>
		<pubDate>Thu, 30 Dec 2021 12:20:42 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/stare-zidanice-v-okolici-laskega-in-rimskih-toplic/</guid>
		<description><![CDATA[Še proti koncu 19. stoletja je bilo na prosojnih, toplih legah na vsem laškem območju veliko vinogradov. Med njihovim bujnim zelenjem so se belile številne majhne zidanice. Tudi vinogradi, zaradi katerih so bile postavljene, so bili majhni. Le redki so merili kak oral. Kot nam že ime pove, so bile zidanice zidane, večinoma so bile lepo ometane, pokrite pa seveda s slamo. K sreči se jih je pri nas v dokaj nespremenjeni obliki ohranilo še precej. Veliko pa so jih v novejšem času tudi prezidali v prijazne domove.
Strokovnjak za agrarno zgodovino, naš rojak dddr. Jože Maček, nas je s predavanjem Zgodovina vinogradništva v naših krajih leta 2004 v laški knjižnici seznanil z bogato tradicijo te dejavnosti na našem območju. Sledila je predstavitev zidanic z območja Laškega in okolice ob projekciji. Vse fotografije hranimo v domoznanski zbirki Knjižnice Laško.V letih 2017–2018 pa so člani domoznanskega krožka Univerze za tretje življenjsko obdobje pri Knjižnici Laško Ivan Jelenc, Marjan Grešak in Gabrijela Pirš, pod vodstvom upokojene direktorice Metke Kovačič ponovno pregledali stanje zidanic. Ugotovili so, da so jih kar nekaj podrli ali jim spremenili namembnost. Nekatere, ki so se ohranile, pa predstavljamo z opisi njihovih posebnosti in fotografijo iz leta 2004.V poglavju na koncu zgodbe navajamo kot zanimivost dve vinski pesmi Dragotina Ripšla, duhovnika in kronista, ki je v letih deloval 1854–1859 deloval v Šmiklavžu nad Laškim.
Pestrost pokrajine vpliva na življenje ljudi, oblikovanje njihovih navad in običajev. Naša skrb pa naj bo, da dediščino ohranimo tudi zanamcem. Morda bi prav v primeru zidanic razmislili, da bi nekatere obnovili, jih vpisali v Seznam nepremične dediščine v občini in jih vključili v promocijo turizma.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Selo in Selani</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/selo-in-selani-2/</link>
		<pubDate>Fri, 19 Nov 2021 11:35:25 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/selo-in-selani/</guid>
		<description><![CDATA[Selo pri Mirni je naselje v občini Mirna.
Selo pri Mirni je gručasto naselje na širši terasi nad dolino potoka Homščice ob cesti Mirna – Gabrovka. V spodnjem delu doline, ki jo imenujejo Kavc, so vaške njive in travniki, na jugu pa v daljavi Selska gora in markantni Cirnik (447 m). Na severu je vzpetina Brglez z istoimensko vasico, na jugu pa se svet dviga v nizek hrbet, ki se prevali v dolino Brega pod Zabukovjem. K naselju pripadajo tudi okoliški zaselki: Jelše, Kalec in Žunovec, ki stoji na razgledni vzpetini poleg cerkve svetega Petra in Pavla nad Zabukovjem ob meji med trebanjsko in litijsko občino. Na severni strani obdaja naselje gozd Beč, pod Žunovcem je izvir Žleb, pri Kalcu njive Zglavnice in manjši vinograd pod katerim se nahaja Selsko polje in izvir potoka Lipoglava. Ob vasi sta dva studenca, kjer so v preteklosti napajali živino in si nosili vodo domov, na Žunovcu pa tudi večji kal.
Vas Selo z okoliškimi zaselki je bila nekoč občina.
Nad vasjo Selo, na 446m visokem hribu stoji cerkev Sv. Petra na Žunovcu. Dolga je 13m, široka 4,70m in visoka 5,60m. Po inventarju iz leta 1820 je imela cerkev 3 oltarje, prižnico in pevski kor. Svetišče je bilo obokano in tlakovano z opeko. 15. avgust 1820 je v cerkev udarila strela. V tem požaru je bil uničen zvonik, preostalo cerkev pa so rešili. Domačini so iztesali nov lesen strop za zvonove, dokler niso zbrali dovolj denarja za nov zvonik. Cerkev je v osnovi srednjeveška stavba z ostankom slike svetega Krištofa na južni zunanji steni ladje ter vrsto v omet vrezanih napisov. Notranjost je enoten barokiziran prostor z oltarjem iz druge polovice 19. stoletja.
Po letu 1980 je dobila žunovsko cerkev od župnije Šentrupert v upravljanje župnija Mirna.
Lokacijsko je cerkev bližje Selu pri Mirni in vaščani so se  z veseljem se lotili obnove cerkve. Cerkev je dobila nova tla, fasado, prepleskane so bile stene v notranjosti. Kasneje pa so vaščani organizirali izdelali nov dovoz za parcelo družine za cerkvijo. Cerkev naj bi zato dobila nazaj v last  funkcionalno zemljišče okoli nje. Posest mežnarije je bila nacionalizirana po drugi svetovni vojni in je pripadala cerkvi na Žunovcu. Obenem so se lotili prenove strehe, menjave lesa in strešnikov. Obrobe, del strehe in žlebovi so iz bakra. Na žalost so bakrene žlebove pred leti neznanci odtujili. 
 
Viri in literatura:
Steklasa, I. (2003): Zgodovina župnije Šent Rupert na Dolenjskem. Turistično društvo Šentrupert.
Wikipedia: https://sl.wikipedia.org/wiki/Selo_pri_Mirni]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Kmečki muzej Štatenberk</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/kmecki-muzej-statenberk/</link>
		<pubDate>Mon, 04 Oct 2021 11:17:26 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/kmecki-muzej-statenberk/</guid>
		<description><![CDATA[Kmečki muzej zbiratelja Stanislava Florijančiča domuje v Štatenberku v Raduljskem hribovju v Štatenberški dolini (občina Mokronog – Trebelno). Zbiratelj ima svoje zbirke postavljene v kletnem prostoru, pod kozolcem, na kozolcu, podstrešju in zunanjem delu. V kraju, ki se je nekoč ponašal s kovačijo, šolo, gozdarjevo hišo, mlinom in trgovino z mešanim blagom, danes prebiva le okrog petdeset prebivalcev. Na robu vasi stoji cerkev sv. Martina. V 2. polovici 15. stoletja je bil k romanski ladji prizidan gotski prezbiterij s križnim obokom in konzolno figuralno plastiko z značilnostmi kamniške kamnoseške delavnice.
VIR: https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/69-slovenski-muzeji/2107-kmecki-muzej-drustva-statenberske-doline
 
Več o zbiratelju si lahko pogledate na spodnjih povezavah.
https://www.lokalno.si/2010/02/05/55341/aktualno/foto_zaljubljen_v_dediscino/?cookieu=ok
https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/za-kmecki-muzej-zbral-3000-eksponatov/]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Semenska kataloga agronoma Josipa Lenarčiča za leti 1891 in 1892</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/semenska-kataloga-agronoma-josipa-lenarcica-za-leti-1891-in-1892/</link>
		<pubDate>Thu, 30 Sep 2021 10:26:33 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/semenska-kataloga-agronoma-josipa-lenarcica-za-leti-1891-in-1892/</guid>
		<description><![CDATA[V prispevku predstavljamo dve dragoceni drobni knjižici, ki ju je v zadnjem desetletju 19. stoletja izdal Vrhničan, agronom Josip Lenarčič in ju danes hranimo v domoznanskem oddelku Cankarjeve knjižnice Vrhnika.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Ljubezen do starin: zbiratelj Cene Božnar se predstavi</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/ljubezen-do-starin-zbiratelj-cene-boznar-se-predstavi/</link>
		<pubDate>Mon, 17 May 2021 09:45:36 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/ljubezen-do-starin-zbiratelj-cene-boznar-se-predstavi/</guid>
		<description><![CDATA[Cene Božnar, ljubitelj starin  iz Škofje Loke, že od najzgodnejših let  zbira stare predmete z različnih področij človekovega življenja in dela. Želi si, da bi nekega dne iz te zbirke nastal pravi muzej, ki bi ohranjal našo kulturno dediščino. Poleg zbirateljstva se že več kot trideset let ukvarja tudi z restavratorstvom, s čimer stare predmete rešuje propada in pozabe. Cene je od leta 1974 član Muzejskega društva Škofja Loka. Ker je velik bibliofil, ima v svojem domu tudi knjižnico s približno 5.000 enotami gradiva. Še posebej je ponosen na svojo zbirko Biblij. ]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Sprehodi po Ljubljanskem Posavju: Ježica, Savlje in Kleče</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/sprehodi-po-ljubljanskem-posavju-jezica-savlje-in-klece/</link>
		<pubDate>Thu, 31 Dec 2020 14:55:52 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/sprehodi-po-ljubljanskem-posavju-jezica-savlje-in-klece/</guid>
		<description><![CDATA[Vas in kraj Ježica, po kateri se je imenovala predvojna občina, ima podobno lego nad in pod ježo kot sosednje vasi. Spodnja vas, sedaj stara Ježica, leži ob glavni cesti, zgornji del vasi s cerkvijo in staro šolo leži nad glavno cesto in jo ta cesta povezuje v Savlje. Hiše so postavljene na obeh straneh ceste Ljubljana-Domžale in ob cesti v Savlje, Kleče in naprej proti Šentvidu ter Vižmarjem. 
Po socialni strukturi volilcev iz leta 1936 je bilo na Ježici le sto deset volilcev, od teh devetinpetdeset delavcev in petindvajset kmetov. V vasi je bilo kakih pet gostiln: pri Florjančku, Angelci, Alešu, na Tavčarjevem dvoru in na kopališču pri Šternu. Ježenci so imeli tri trgovine z živili, dva čevljarja, dva kovača, dva mizarja in tesarja, kleparja in trafiko.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Sprehodi po Ljubljanskem Posavju: Stožice</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/sprehodi-po-ljubljanskem-posavju-stozice/</link>
		<pubDate>Mon, 28 Dec 2020 09:29:47 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/sprehodi-po-ljubljanskem-posavju-stozice/</guid>
		<description><![CDATA[Stožice so po nastanku vaško naselje, ki leži na Ljubljanskem polju. Imajo prvotno kmečko jedro vstran od državne ceste nad savsko teraso. Do druge svetovne vojne so bili prebivalci večinoma kmetovalci, železniški in tovarniški delavci ter drugi uslužbenci. Precej je bilo tudi obrtnikov in trgovcev. Živila, zlasti mleko in jajca, so dnevno dovažali v Ljubljano. Ostali del vasi s predmestnim značajem je bil leta 1935 priključen Veliki Ljubljani (79 hiš, 628 prebivalcev).
V zgornjem delu Stožic, bliže mestu Ljubljani, je bilo pred drugo svetovno vojno sedem kmetij in velika Buzzolinijeva hiša, zgrajena leta 1906. Sprva je bila znana kot tovarna salame, pozneje pa sta v njej delovali še konfekcijska delavnica in tovarna gorčice. Ogromna zgradba je vztrajala vse do konca leta 1981, ko so jo porušili zaradi gradnje nove obvozne ceste. Po koncu druge svetovne vojne je v njej domovalo družbeno središče vseh prebivalcev Ljubljanskega Posavja. Spodnji del Stožic pod ježo pa je bil in je še prava kmečka vas z velikimi in srednjimi grunti.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Sprehodi po Ljubljanskem Posavju: Črnuče</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/sprehodi-po-ljubljanskem-posavju-crnuce/</link>
		<pubDate>Tue, 22 Dec 2020 20:57:43 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/sprehodi-po-ljubljanskem-posavju-crnuce/</guid>
		<description><![CDATA[Črnuče so bile na začetku 20. stoletja velika gručasta vas ob državni cesti Ljubljana-Domžale vzhodno od železniškega in cestnega mostu čez Savo. Jedro naselja je nastalo na savski ježi (terasi) na območju, kjer potok Črnušnica priteče na prodnato nižino reke Save, mlajši predeli se širijo po ravnini vzdolž magistralne ceste Ljubljana-Celje, najmlajši pa v razgibani svet doline Črnušnice ter na ravninski svet obrežja Save. 
Danes Črnuče predstavljajo družbeno in upravno središče naselij na levem bregu Save. Kot širše poimenovanje se ime uporablja za vsa naselja v Četrtni skupnosti Črnuče: Črnuče, Gmajna, Spodnje Črnuče, Podboršt, Dobrava pri Črnučah, Ježa, Brod, Nadgorica, Podgorica pri Črnučah, Šentjakob ob Savi in Soteska. Črnuče ležijo na stičišču Ljubljanskega polja, Kamniško Bistriške ravnine in gričevnatega sveta osamelcev Šmarne gore in Rašice. Četrtna skupnost se razprostira na 1790 hektarjih. 
V 19. stoletju je bilo naselje pomembno zaradi tranzitnega prometa med Ljubljano in severnimi ter južnimi deli avstrijske monarhije. V povezavi s prevozništvom (furmanstvom) sta bila pred prvo svetovno vojno razvita kovaštvo in gostilničarstvo. Pred drugo svetovno vojno se je začela razvijati industrija, ki je po koncu vojne dobila polet.
Kako geografsko pestro je črnuško območje, izvemo v spodnjem spominskem utrinku:
»Zelo sem se začudil, ko sem slišal, da je bilo po Črnučah nekaj večjih in manjših mlak in jezerc, imenovanih bajerji (nemško Weiher, izgovori vajer = ribnik). Nekakšno močvirje je bilo takoj nad klancem pri Merkatorju, na ravnini. Domačini so se čudili, da so mogli na takem terenu zgraditi toliko hiš. Trije bajerji pa so bili nižje, nasproti nove osnovne šole proti opekarni in Gači. 'Ta globok' je bil med 'ta velikim' in 'ta malim' . Eni so menili, da so bili vsi posledica glinokopov za opekarne, drugi pa, da so bili naravnega izvora. Okoli bajerjev je rastlo grmovje. V vodi so bile tudi ribe in race, zlasti pa veliko žab, ki so jih z grabljami lovili in dobro pripravljene z užitkom jedli. Ob večerih se je žabje petje razlegalo daleč naokoli.«
(Bela Ljubljana : zgodbe iz slovenske prestolnice, str. 75, Črnuški bajerji in opekarne)
 ]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Flancanje in flančniki v Smledniku</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/flancanje-in-flancniki-v-smledniku/</link>
		<pubDate>Mon, 05 Oct 2020 11:58:57 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/flancanje-in-flancniki-v-smledniku/</guid>
		<description><![CDATA[Skupni vrtiček, kjer različni ljudje lahko gojijo sadike, se nam je v Društvu Slovenski center za ustno zgodovino zdel več kot pomenljiv simbol za multidisciplinarno naravnanost ustne zgodovine, ki je plod sodelovanja med različnimi vedami. Pomembno sporočilo ima tudi sama izmenjava sadik v smislu izmenjave znanja in izkušenj, ki lahko veliko prispevajo k izboljšanju kvalitete življenja v skupnosti. Vzgajanje sadik iz semena in njihova medsebojna izmenjava sta imeli za skupnost podoben pomen kot ustno izročilo: od obeh je bilo močno odvisno – v prvem primeru fizično, v drugem pa duhovno preživetje skupnosti. Žal je prenos znanja, starih veščin, navad, vrednot in šeg s starejših generacij na mlajše danes močno okrnjen. Naša želja je bila, da ga s Flancanjem oživimo.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Homec: gradnja Društvenega doma in živahno življenje ob njem</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/homec-gradnja-prostvetnega-doma/</link>
		<pubDate>Wed, 13 Nov 2019 13:31:49 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/homec-gradnja-drustvenega-doma-in-zivahno-zivljenje-ob-njem/</guid>
		<description><![CDATA[Majhni kraji v sebi pogosto nosijo izjemno bogato in slavno zgodovino, ki bi jo sicer prej pripisali kakšnemu velikemu mestu. Zgodovina, ki je okoli nas in v nas samih, je naša vez s preteklostjo. Spomini na posameznike in dogodke so pomembni za razumevanje tega, kar smo, in okolja, v katerem živimo. Prav zato si zaslužijo našo pozornost. Zgodbe prežemajo naša življenja. Imajo mnogo oblik in opravljajo veliko nalog. Živijo v knjigah, na slikah, fotografijah, v glasbi, novicah, umetnosti, znanosti in v vsakdanjem življenju. ]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Rastoča knjiga Primskovo</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/rastoca-knjiga-primskovo/</link>
		<pubDate>Tue, 26 Mar 2019 09:49:24 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/rastoca-knjiga-primskovo/</guid>
		<description><![CDATA[»Rastoča knjiga je več kot knjiga, je skrinja narodne zaveze, je duh, ki se nad časom dviga, je zvezda stalnica, ljubezen«, je zapisal naš veliki pesnik in državnik Tone Pavček.
Idejo Rastoče knjige, ki je postala vseslovenski projekt, je oživel dr. Janez Gabrijelčič.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Cetin Čufar, Slavka, življenje in delo</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/slavka-cetin-cufar-zivljenje-in-delo/</link>
		<pubDate>Thu, 20 Dec 2018 14:11:31 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/cetin-cufar-slavka-zivljenje-in-delo/</guid>
		<description><![CDATA[Slavka Cetin Čufar je rojena 30.3.1938 v majhni vasici Mrše v Brkinih, v številni družini, pri Šimonovih. Njeno otroštvo sega v čas 2. sv. vojne. Po končani osnovni šoli v Slivju, Občina Hrpelje-Kozina, je ostala na kmetiji, nato je odšla s trebuhom za kruhom v Bazovico pri Trstu (Italija). Tam je spoznala moža in odtlej živi v Bazovici pri Trstu. Sodelovala je pri Folklorna skupina Brkini s pripovedjo o starih navadah, običajih, oblačilih, s pisanjem scenarijev za celovečerne igre, s pesmijo in plesom. Leta 2009 ji je društvo ob desetletnici delovanja izdalo knjigo Brkinske stezice. Piše pesmi in zgodbe, je članica ŠK Zgodbarnica. Ljubiteljsko se ukvarja s poslikavo na steklo, kamen in druge predmete. V Knjižnici Kozina in tudi drugod je razstavljala svoja dela in fotografije svoje družine, ki jih predstavljamo v tej zbirki (fotografije od 19. st. do današnjih dni.)
Slavka je Brkinom posvetila pesem: 
Brćini
V Brćinih je lepo, ker se vidi svetlo nebo, kamor se ozreš, je vse zeleno, da se počutiš umirjeno. 
Ljudje so skromni, z vsem zadovoljni, radi si pomagajo za vse, kar rabijo. 
Na vasi vsak vidi vse, da zna, kdo kam gre, vsak vpraša, kdaj se vrne, da se zna, če se kdo zvrne. 
Včasih beseda naredi besedo, s katero se v vasi naredi jezo, vsa vas o tem zna,da se z muhe naredi konja. 
Kakšno družino peče vest, ker je kaj rekla brez premislit, za vse zlo popravit, se je treba za odpuščanje predstavit. 
Na vasi se to rado zgodi, če je potreba, se vse odpusti, ker drug drugega so potrebni, za si pomagat so vredni. ]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Čebelarska pravda v Litiji</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/cebelarska-pravda-v-litiji/</link>
		<pubDate>Mon, 26 Nov 2018 09:11:21 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/cebelarska-pravda-v-litiji/</guid>
		<description><![CDATA[Prva uspešna ekološka pravda v Sloveniji (1921-1925)]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Čar kmečkih opravil v Porabju</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/car-kmeckih-opravil-v-porabju/</link>
		<pubDate>Fri, 09 Mar 2018 09:53:45 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/car-kmeckih-opravil-v-porabju/</guid>
		<description><![CDATA[Prekmurje in Porabje, do leta 1920 znani kot enovita Slovenska krajina, sta kljub sklepu Trianonske pogodbe ohranjali številne skupne značilnosti tudi po razmejitvi. Resda sta od tistega prelomnega trenutka začeli pisati vsaka svojo zgodovinsko zgodbo, a pisali sta pravzaprav skupno. Močne vezi, ki so ju stoletja družile, pač ne gre tako zlahka pretrgati, pa najsi bo to na ravninskem ali gričevnatem predelu. In prav zato čar skupne Slovenske krajine še danes žari.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Štorovčan</title>
		<link>https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/storovcan/</link>
		<pubDate>Sun, 25 Feb 2018 08:49:04 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/storovcan/</guid>
		<description><![CDATA[Zamisel o proizvodnji traktorjev je vseboval Srednjeročni program razvoja Slovenskih železarn za obdobje 1971 – 1975. Ta je na pobudo Železarne Štore predvidel večjo stopnjo predelave izdelkov iz jekla in litine, kar bi se lahko realiziralo s tovarno traktorjev.

Leta 1972 je bila podpisana pogodba o dolgoročni industrijski kooperaciji s firmo FIAT, ki je predvidela skupno vlaganje v tovarno traktorjev, ki naj bi jo postavili na 15.000 m² velikem območju, delu nove industrijske cone Štore 2.

Njena izgradnja se je pričela leta 1974, svečano pa so tovarno odprli 21. junija 1977. Na otvoritvi je bil med govorci tudi predsednik firme FIAT, dr. Riccardo Chivino.

Letna kapaciteta tovarne je bila 10.500 traktorjev, v kooperaciji pa je imela Železarna Štore 40 % delež, jugoslovanski kooperanti 30 % ter FIAT 30 %. Nazivne kapacitete niso bile nikoli dosežene, saj je največja letna proizvodnja dosegla nivo 5.340 traktorjev.]]></description>
		
			</item>
	</channel>
</rss>
