Mappa  

Pred 100 leti slovenska maša za cesarja Franca Jožefa I. v kapucinski cerkvi v Trstu

Tržaški dnevnik Edinost z dne 3. decembra 1916 poroča o žalni slovesnosti goriške slovenske gimnazije za pokojnega cesarja Franca Jožefa I Habsburško-Lotarinškega, ki je umrl 21. novembra 1916. V krasni kapucinski cerkvi v Trstu (na Montuci) je pred svojimi dijaki maševal gimnazijski profesor verstva Ivan Tabaj iz Štandreža. Goriška gimnazija se je v tistih letih preselila v Trst zaradi vojnih dogodkov na soški fronti. Prof. Tabaj se je najprej preselil v Ljubljano, kjer je na ljubljanski c. kr. višji real ...

Per saperne di più

Tržaški dnevnik Edinost z dne 3. decembra 1916 poroča o žalni slovesnosti goriške slovenske gimnazije za pokojnega cesarja Franca Jožefa I Habsburško-Lotarinškega, ki je umrl 21. novembra 1916. V krasni kapucinski cerkvi v Trstu (na Montuci) je pred svojimi dijaki maševal gimnazijski profesor verstva Ivan Tabaj iz Štandreža. Goriška gimnazija se je v tistih letih preselila v Trst zaradi vojnih dogodkov na soški fronti. Prof. Tabaj se je najprej preselil v Ljubljano, kjer je na ljubljanski c. kr. višji realki prevzel ure pesnika in teologa dr. Mihaela Opeke, ki je bil imenovan za c. kr. deželnega šolskega nadzornika; v Ljubljani je bil tudi član inšpekcijske konference za srednje šole skupaj s kanonikom in zgodovinarjem dr. Josipom Grudnom, s konzistoralnim svetnikom, zgodovinarjem in pisateljem dr. Francem Pernetom, z bogoslovnim in nabožnim pisateljem prof. Gregorjem Pečjakom, s prof. Lesičnikom, s pesnikom, pisateljem, dramatikom in urednikom dr. Alojzijem Merharjem, s teologom, pedagogom in častnim doktorjem Josipom Demšarjem, s cerkvenim govornikom, pisateljem in teologom prof. dr. Josipom Jeršetom in s prof. dr. Andrejem Plečnikom, ki je bil brat arhitekta Jožeta Plečnika ter njegov teološki referent pri ustvarjanju sakralnih prostorov. Leta 1916 je Ivan Tabaj že bil v Trstu za potrebe goriške gimnazije, ki je v okrnjeni sestavi na neki način nadaljevala s poukom.

Pisala je Edinost:
“Goriški gimnazijci so imeli, kakor vse druge šole, žalno slovesnost po ranjkem cesarju. Udeležili so se maše, katero je daroval v kapucinski cerkvi prof. Tabaj; potem so se zbrali v šolskih prostorih, kjer je imel prof. Prijatelj primeren govor o pomenu vladanja Franca Jožefa za našo državo in o njegovih osebnih vrlinah. Zaključil je govor s trikratnim “slava” spominu Franca Jožefa. V petek so se dijaki zbrali, da se poklonijo novemu vladarju. Deklamovala se je sledeča, za to priliko zložena pesem: Slovenci Nj. V. cesarju Karlu ob nastopu vlade:

Od Soče, od krvave Soče

Iz domovine naše, ki nad njo
viharji bojni se vijo
kakor nikjer nikdar,
pošiljamo Slovenci Ti pozdrave vroče,
Presvetli naš vladar.
Slovenci - naš rod si videl in si ga spoznal
sred naših rodnih tal:
ljubezen naša - kristalnočisti dar nebes,
zvestoba - stoletja dolga preizkušen jez:
zaman
zaganaja vanj se tujec ves željan
zemljé, ki že od davnih dni
ko biser v kroni Tvoji se blišči!
In ko v teh dneh, ko kri
ljubezen in zvestobo izpričuje,
tako naš narod za vsekdar,
vladar,
Ti verno vdansot obljubuje!

Po kratkem nagovoru prof. Ipavca in po navdušenih klicih: Živjo cesar, živela cesarica! se je zapela cesarska himna".

Cesar Franc Jožef je pokopan v kripti (Kapuzinergruft) kapucinske cerkve v dunajskem Novem Mestu in tudi v tem lahko vidimo neko simboliko. Tržaška kapucinska cerkev, med drugim, še danes hrani podobo naslednika Franca Jožefa - blaženega Karla I. - zadnjega cesarja.

Kapucinski samostan (s cerkvijo) na Montuci ima za tržaške Slovence neko posebno vrednost. Zgradil in posvetil ga je leta 1859 tržaški škof Jernej Legat iz Nakla - ki je v tamkajšnji grobnici tudi pokopan - kljub nasprotovanju italijanskih nacional-liberalnih občinarjev, ki niso marali, da bi se kapucini naselili v mestu ob Jadranu. Zraven njega počiva škof Ivan Nepomuk Glavina iz Boršta, znan tudi po atentatu, ki ga je doživel na škofijskem dvorišču leta 1891: italijanski nacionalisti so mu nastavili bombo. Krivo je bilo njegovo pridiganje v slovenščini v katedrali sv. Justa in njegovo prizadevanje za rabo slovenskega jezika v javnih zadevah. Leta 1896 so ga prisilili k odstopu, saj je bilo v nevarnosti tudi njegovo življenje (ista usoda je 23 let kasneje doletela zadnjega tržaškega škofa slovenske narodnosti Andreja Karlina). Škofa Legat in Glavina danes počivata v kapeli Dobrega pastirja, ki se nahaja v notranjosti kapucinske cerkve in ima zaklenjena vrata. Vstop je po besedah priorja strogo prepovedan. Ni nobenega napisa, ki bi opozarjal na vsebino same kapele.

Picture

Posizione

Informazioni

Pubblicato da

Dimitri Tabaj

Autore del materiale originale

Edinost (Trst)

Periodo mostrato nella foto

november-december 1916

Quando è stata scattata

Prima guerra mondiale

Dove

Tujina

Parole chiave

Goriška gimnazija, Prva svetovna vojna, Franc Jožef I., Kapucinska cerkev, Trst, Jernej Legat, Ivan Nepomuk Glavina, Ivan Tabaj

Data di pubblicazione

24.12.2016 11:11

Ultima modifica

24.12.2016 11:58

Možnost filtriranja

Ricerca

Tipo di contenuto

CATEGORIE
CATEGORIE
CATEGORIE
CATEGORIE

Organizzazione

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam