Knjižnica Otona Župančiča

Mestno knjižnico je kot javno ljudsko knjižnico leta 1911 ustanovilo Gospodarsko napredno društvo za Šentjakobski okraj z začetnim fondom 248 slovenskih knjig. Leta 1928 se je preimenovala v Šentjakobsko knjižnico in je bila na ozemlju Kraljevine Jugoslavije največja ljudska knjižnica. Pred drugo svetovno vojno je imela 22.000 knjig, med vojno je bila edina ljudska knjižnica, ki je opravljala svojo kulturno poslanstvo. Od leta 1952 je delovala pod imenom Mestna ljudska knjižnica na lokaciji Dvorni trg 1 (kasneje Gosposka 1).

Pionirsko knjižnico je z imenom Mestna pionirska knjižnica leta 1948 ustanovilo Poverjeništvo za kulturo in umetnost v Ljubljani, na lokaciji Gradišče 2. Delovala je kot oddelek Šentjakobske knjižnice. Leta 1954 se je osamosvojila kot Pionirska knjižnica in se leta 1962 preselila na Komenskega 9. Petnajst let po selitvi je imela Knjižnica 47.448 enot gradiva in 4.334 članov, ki so si izposodili 148.605 enot gradiva.

Delavska knjižnica je bila ustanovljena leta 1926 po sklepu Delavske zbornice in njenega Prosvetnega odseka, na lokaciji Gradišče 2, z namenom, da bo skrbela za kulturno udejstvovanje delavcev. Prvotna zaloga 4.000 knjig je do leta 1931 zrasla na 53.000. Leta 1950 se je preselila v prostore na Prešernovi ulici (kasneje Tivolska ulica) in začela delovati kot javna ljudska knjižnica. Poplava septembra 2002 je zapečatila usodo delovanja enote Delavska knjižnica na tej lokaciji. Na začasni lokaciji na Kersnikovi 2 je nato delovala do januarja 2006.