Neznani znani Prežihov Voranc

Mirko Osojnik, član pripravljalnega odbora, je tako strnil teme tega vsebinsko bogatega simpozija¹:

V četrtek, 27. novembra 2025, se je v prostorih Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika dogodil mednarodni simpozij ob 75. obletnici smrti Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca. Številni ugledni raziskovalci in nekateri domačini so ves dan odkrivali še neznane podrobnosti iz pisateljevega življenja in dela. Po uvodnem nastopu koroškega kantavtorja Milana Kamnika je prisotne pozdravil župan naše občine dr. Tomaž Rožen, dr. Silvija Borovnik (Univerza Maribor) pa je z uvodnim razmišljanjem z naslovom V Prežihovi senci odprla simpozij in med drugim ugotovila, da na Slovenskem ni bilo nobenega resnega raziskovalca književnosti, ki se ne bi kdaj ukvarjal tudi s Prežihovo literaturo, z njo pa so se ukvarjali tudi naši jezikoslovci. Pisatelj Tone Partljič je v svojem prispevku Hoja za Vorancem opisal svoje poglede na prejšnje simpozije o Vorancu ter težave in dileme pri pisanju romana o Vorancu. Ddr. Igor Grdina (ZRC SAZU) je v svojem referatu Usodni kovčki obravnaval razloge za konec perspektivne kariere Lovra Kuharja v vodstvu ilegalne KPJ. Ob oblikovanju novega vodstva med stalinskimi čistkami se je Josip Broz odločil, da se bo obdal z mlajšimi kadri. Dogajanja med 2. svetovno vojno in po njej so dokazovala Kuharjevo nepomembnost v prenovljeni stranki, vendar pa je bil Voranc zaradi svojih zvez vsaj nekoliko zaščiten pred preganjanji, ki so jim bili izpostavljeni mnogi starejši komunisti. Dr. Aleš Gabrič (Inštitut za novejšo zgodovino) je v svojem prispevku Prežihov Voranc in Vinko Möderndorfer opisal, da ju je zbližala želja za priključitev s Slovenci poseljenega dela Koroške Jugoslaviji in boj za uveljavljanje delavskih pravic. Zgodovinar prof. Vinko Avsenak je v referatu Prežihov Voranc sploh ni bil na Doberdobu? izbrskal nova spoznanja, ki ozadje in podlago romana Doberdob kažejo v drugi luči. Mag. Urh Ferlež (Univerza Gradec) je v referatu Prežihov Pariz obravnaval pisateljevo vez s Parizom, kjer je preživljal daljši čas med 1931 in 1939. Pariz je bil prostor njegovega političnega delovanja, emigrantskega življenja in literarnega ustvarjanja. Dr. Andrej Leben (Univerza Gradec) je v svojem prispevku Veliki neznanec? Prežihov Voranc in avstrijski literarni prostor sledil sprejemanju Prežiha v nemškem jezikovnem prostoru ter osvetlil s tem povezane prevodne in druge posredniške dejavnosti. Dr. Bojan Godeša (Inštitut za novejšo zgodovino Ljubljana) je v razpravi Vloga Prežihovega Voranca v prizadevanjih za uresničitev programa Zedinjene Slovenije prikazal Prežihovo delovanje v času okupacije na področjih, kjer je bil njegov prispevek ključnega pomena za cilje OF. Simona Šuler – Pandev (KOK Ravne) je predstavila tisto, kar Koroška osrednja knjižnica hrani o Prežihu (korespondenca, rokopisi, fototeka, Prežihova soba) in povedala nekaj o tem, kako je knjižnica sodelovala pri raznih publikacijah o Prežihu in simpozijih, ki so že bili izvedeni in kaj so že digitalizirali. V popoldanskem delu je doc. dr. Eva Pori (FF Ljubljana) v referatu Prežihov jezik na odru: Raziskava režijsko-dramaturške in jezikovno-govorne strukture Lorencijeve uprizoritve Boja na požiralniku prikazala proces oblikovanja igralskega govornega in telesnega izraza v uprizoritvi Prežihovega Boja na požiralniku (2024) v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj. Vladka Tucovič Sturman (Univerza Koper) je v prispevku Ljudska pesem v Prežihovi zgodnji kratki prozi in zbirki Samorastniki prikazala, da Prežihov Voranc ljudskih pesmi ni le vpletal v svoja besedila, temveč jih je v mladosti tudi zbiral in jih uporabil v svojih zgodnjih delih. Slavistka Bojana Verdinek je v referatu Vloga folklornih obrazcev v drugem delu romana Doberdob poudarila vpliv slovstvene folklore na literarno ustvarjanje Prežihovega Voranca. Prežih se je zavedal tega vpliva in slovstveno folkloro ves čas svoje ustvarjalnosti zavestno vključeval v svoja dela. Mirko Osojnik je v prispevku Voranc – kmet po duši obravnaval Prežihov odnos do domače zemlje, kmečkega življenja in svojih rojakov, preprostih kmečkih ljudi. Slavistka mag. Lucija Mirkac Fortin je v referatu Dimenzije brezupa v človeškem odnosu do narave z ozirom na duhovne razsežnosti v Prežihovih novelah Vodnjak in Boj na požiralniku analizirala odnos med človekom in naravo, pri čemer je bil njen poudarek na njegovi brezupnosti. Dr. Dragica Haramija (Univerza Maribor) je v referatu Prežihova otroška in mladinska literarna dela obravnavala zbirko črtic Solzice in posthumno izdan potopis Čez goro k očetu. Tri črtice iz Solzic so izšle tudi kot slikanice, zato jih je obravnavala z multimodalno analizo. Barbara Bednjički Rošer (Univerza Maribor) je v prispevku Prežihova pisateljska zapuščina mladim bralcem osvetlila del bogate pisateljske zapuščine, ki je mladim bralcem dostopna v posthumno izdanem potopisu Čez goro k očetu (1961) in v zbirki avtobiografske kratke proze Tisoč in en dan (1969). Andreja Šipek iz Koroškega pokrajinskega muzeja je v prispevku Prežihova bajta – spominski muzej Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca ugotovila, da Prežihova bajta ostaja na prvem mestu kot kraj spominjanja in predstavljanja pomembnosti Prežihovega Voranca kot pisatelja in sokrajana, na drugem mestu pa je kot vedno bolj živi muzej s prikazovanjem in ohranjanjem polpreteklih kmečkih opravil. Obenem pa je tudi prostor za prireditve in kulturne dogodke, ki jih organizirajo javni zavodi domačega kraja. Dve raziskovalki zaradi zadržanosti nista mogli predstaviti svojih referatov, ki sta bila prav tako objavljena v zborniku, ki je izšel ob tej priliki in sta ga uredili dr. Silvija Borovnik in mag. Irena Oder. Dr. Mateja Ratej (ZRC SAZU) je v razpravi »Edini dobri blockschreiber v Mauthausnu«: Bruno Gerdovič (1914-2002) prikazala življenjsko pot natakarja Bruna Gerdoviča, ki je po aktivističnem delovanju pod okriljem OF slovenskega naroda in aretaciji gestapa leta 1941 v Mariboru kot pisar v koncentracijskem taborišču Mauthausen pomagal mnogim taboriščnikom in pripomogel k rešitvi Prežihovega Voranca. Dr. Florence Gacoin – Marks (FF Ljubljana) se je v prispevku Vpliv Zolajevih romanov na nastanek Doberdoba Prežihovega Voranca – raziskovalna bilanca in nadaljnje hipoteze ukvarjala s tezo, da je vprašanje morebitnega vpliva Zolajevega vojnega romana La Débâcle (Polom) vzbudilo nesoglasje med zadnjima raziskovalcema, zato ga je skušala ponovno raziskati, kar jo je pripeljalo do nove hipoteze, po kateri bi na »vojni roman slovenskega naroda« znatno vplival zlasti Zolajev »kolektivni« roman o rudarjih Germinal. Po dopoldanskem in popoldanskem delu simpozija sta sledili tudi zanimivi razpravi, ob 19. uri pa so zbranim predstavili prvi del romana Voranc, ki ga je izdala Beletrina. Z avtorjem, pisateljem Tonetom Partljičem se je pogovarjal Mirko Osojnik, odločitve o še nerešenih dilemah pa čakajo avtorja biografskega romana v drugem delu, ki bo izšel prihodnje leto.

__

1 Prispevek je bil prvič objavljen v: Ravenski razgledi, december 2025.