ANA CELJSKA - Celjska grofica na poljskem prestolu

Ana Celjska se je v zgodovino vpisala kot prva predstavnica rodbine grofov Celjskih, ki se ji je po spletu naklonjenih okoliščin uspelo povzpeti do kraljevega položaja. Njena mati Ana Poljska, poročena z Viljemom Celjskim, je bila hči poslednjega poljskega kralja z domače poljske dinastije Piastov, Kazimirja Velikega. Prav zaradi svojega plemenitega porekla je Ana leta 1402 postala druga soproga poljskega kralja in litovskega velikega kneza Vladislava II. Jagiela in tako omogočila legitimacijo njegovega položaja na prestolu. Leto dni kasneje, 25. februarja 1403, je sledilo kronanje in tako je Ana postala prva kraljica, ki je izvirala iz današnjega slovenskega ozemlja.

Do sedaj je slovensko zgodovinopisje Ani Celjski posvetilo le malo pozornosti in sistematične raziskave njenega življenja se je lotila šele Maja Lukanc v svoji diplomski nalogi pod mentorstvom akad. prof. dr. Petra Štiha. Tako je na podlagi slovenski javnosti do sedaj neznanih poljskih in drugih virov nastalo delo Ana Celjska: ogrodje za biografijo, ki je bilo nagrajeno s Prešernovo nagrado študentom Univerze v Ljubljani za leto 2015.

Ob šeststoti obletnici smrti Ane Celjske vljudno vabljeni na predavanje, ki bo prikazalo nekaj podrobnosti iz življenja te do sedaj prezrte kraljice.

»Zapis v Krakovskem koledarju dodaja podrobnost, da je Ana umrla ob štirih popoldne v krakovskem gradu. Po Długoszu je žalujoči kralj v solzah naročil in plačal za njen pogreb v krakovski katedrali ter ukazal, da se po celotnem kraljestvu praznuje pogrebne svečanosti. Potem ko je pokopal kraljico, se je v žalnih oblačilih odpravil na Velikopoljsko. Svetokriški letopis dodaja, da so Ano pokopali pod oltar sv. Doroteje. Petnajst let kasneje so ob mater položili še hči Jadvigo, ki je umrla v starosti triindvajsetih let.«
Ana Celjska: ogrodje za biografijo (Maja Lukanc)