V Koroški osrednji knjižnici smo v četrtek, 21. maja 2009, poleg razstave” KNJIŽNICA : KNJIŽNIČARKA – včeraj danes, jutri” ter muzejskih predmetih starega knjižničnega inventarja, še na šaljiv način predstavili stereotipe, ki veljajo za knjižničarke.
Tudi ta prireditev in razstava starega knjižničnega inventarja je bila prispevek k 60. jubileju Koroške osrednje knjižnice ter dolgoletnemu delovanju Društva bibliotekarjev Koroške. Naše knjižnice prihajajo v častitljiva leta, naše vrste pa se vsako leto pomlajujejo z novimi sodelavci, ki prinašajo nova znanja, ideje in svež zagon našim prizadevanjem.
Knjižničarji danes tradicionalne delovne naloge kombiniramo z nalogami, ki vključujejo hitro razvijajoče se tehnologije. Poznati moramo čim več dostopnih mest z javnimi in strokovnimi informacijami, ki so danes večinoma povezane z internetom, ter slediti trendom v založništvu, računalništvu in medijih, da ohranimo nadzor nad knjižničnim materialom.
Razprave o statusu našega poklica so bile najbolj aktualne v sredini devetdesetih let, ko je proces informatizacije v veliki meri zajel tudi splošne knjižnice. Raziskave, ki so bile takrat opravljene so pokazale dokaj klavrn položaj poklica knjižničarja v očeh javnosti.
Stereotipi so socialni koncept. Učimo se jih s kolektivno percepcijo: iz romanov, filmov, medijev; v šoli, na delovnem mestu, skratka povsod kjer prihaja do človeških interakcij. Prav tako je stereotip ustaljena ali pogosto ponavljajočo se obliko česa. Kdo lahko spremeni stereotipe, dvigne ugled oz. imidž našega poklica, če ne mi knjižničarji – knjižničarke same s svojo profesionalnostjo, samozavestjo in mogoče tudi s tovrstnimi prireditvami in razstavami, torej s samopromocijo poklica.
Res je, knjižničarke smo v koraku s časom. Nismo zgolj osebe za pultom, ki zlagamo in izposojamo knjige. Gradimo zbirke, ustvarjamo in vzdržujemo baze podatkov, s pomočjo sodobnih tehnologij iščemo in posredujemo informacije, sledimo trendom, organiziramo dogodke, navdušujemo bralce in povrhu še dobro zgledamo.
Avtorici razstave in režiserki prireditve sta bibliotekarki Simona Vončina in Simona Šuler Pandev. Avtorici scenarija zabavnega skeča in glavni igralki pa sta pa sta bili Katja Čop in Blanka Kasper. Katja se je vživela v vlogo stereotipne knjižničarke in preteklega časa, Blanka pa izvrstno odigrala „osebno knjižničarko”. Občinstvo je bilo resnično navdušeno nad njuno interpretacijo
Simpatično vabilo na prireditev je plod sodelovanja s priznanim slovenskim striparjem in domačinom Cirilom Horjakom. Čez poletje bomo malo počivali, za mesec september pa obljubljamo, da bo iz našega sodelovanja nastalo še marsikaj zanimivega in malo drugačnega.
Knjižničarji danes tradicionalne delovne naloge kombiniramo z nalogami, ki vključujejo hitro razvijajoče se tehnologije. Poznati moramo čim več dostopnih mest z javnimi in strokovnimi informacijami, ki so danes večinoma povezane z internetom, ter slediti trendom v založništvu, računalništvu in medijih, da ohranimo nadzor nad knjižničnim materialom.
Razprave o statusu našega poklica so bile najbolj aktualne v sredini devetdesetih let, ko je proces informatizacije v veliki meri zajel tudi splošne knjižnice. Raziskave, ki so bile takrat opravljene so pokazale dokaj klavrn položaj poklica knjižničarja v očeh javnosti.
Stereotipi so socialni koncept. Učimo se jih s kolektivno percepcijo: iz romanov, filmov, medijev; v šoli, na delovnem mestu, skratka povsod kjer prihaja do človeških interakcij. Prav tako je stereotip ustaljena ali pogosto ponavljajočo se obliko česa. Kdo lahko spremeni stereotipe, dvigne ugled oz. imidž našega poklica, če ne mi knjižničarji – knjižničarke same s svojo profesionalnostjo, samozavestjo in mogoče tudi s tovrstnimi prireditvami in razstavami, torej s samopromocijo poklica.
Res je, knjižničarke smo v koraku s časom. Nismo zgolj osebe za pultom, ki zlagamo in izposojamo knjige. Gradimo zbirke, ustvarjamo in vzdržujemo baze podatkov, s pomočjo sodobnih tehnologij iščemo in posredujemo informacije, sledimo trendom, organiziramo dogodke, navdušujemo bralce in povrhu še dobro zgledamo.
Avtorici razstave in režiserki prireditve sta bibliotekarki Simona Vončina in Simona Šuler Pandev. Avtorici scenarija zabavnega skeča in glavni igralki pa sta pa sta bili Katja Čop in Blanka Kasper. Katja se je vživela v vlogo stereotipne knjižničarke in preteklega časa, Blanka pa izvrstno odigrala „osebno knjižničarko”. Občinstvo je bilo resnično navdušeno nad njuno interpretacijo
Simpatično vabilo na prireditev je plod sodelovanja s priznanim slovenskim striparjem in domačinom Cirilom Horjakom. Čez poletje bomo malo počivali, za mesec september pa obljubljamo, da bo iz našega sodelovanja nastalo še marsikaj zanimivega in malo drugačnega.
