“Ljubljana ima lepo število spomenikov. Posvetnih in pobožnih. Skoraj vsi pomembnejši trgi so posejani z njimi. Letos na mali Šmaren je dobil svojega tudi Simon Gregorčič. Prav za prav bi bil moral stati nekje drugje, toda sredi poti do tja je še zmerom velik zid in čezenj ni mogoče priti. Lep je Gregorčičev spomenik. Skromen, morda celo preveč. Spomenik skromnega človeka. A res človeka. Moža? Morda ne. Vsakega moža življenjski boj, pa naj bo še tako hud, utrdi. Gregorčiča je strl. Slab, ubit je samemu sebi zapel pesem: “Kje skoplješ si grob?…”


