Tri dekleta iz Tomačevice, ki so po požigu vasi ostale doma, iz leve proti desni: Danica (Bandelj) Ravbar (r. 1921), Rina Grbec in Ema Kukanja.
(Fotografijo hrani Ljubo Švara, Tomačevica.)
“Moja mama Danica (Bandelj) Ravbar Mәrtinәva, se je rodila leta 1921 v Tomačevici, bila je partizanka, bila je tudi kurirka, obveščevalka, zavedna Slovenka, ki se je z vso energijo borila za Slovenijo in slovenski jezik, tudi že v osnovni šoli, ki jo je obiskovala pod italijansko oblastjo; borila se je za enakopravnost Slovencev in slovenskega jezika. Zaradi svojega delovanja in sodelovanja v OF, je bila zaprta v taborišču Frozinone/Frosketa (prim. Fraschette di Alatri v provinci Frosinone) v Italiji, pri Rimu, od koder ji je uspelo organizirati pobeg, skupaj z mamo in še nekaj zapornicami. Pot domov je bila naporna, nevarna in izčrpavajoča, vendar uspešna. Domov so se vsi vrnili na požgane domove. Nikoli ni obupala, vedno je bila polna optimizma in vere v boljše življenje. Večkrat je dejala ‘samo vojne ne’. Leta 1944, ko so partizani napadli kolono Nemcev in Italijanov v Dovcah, je vozila ranjence s konji, iz spodnjega dela Malega Dola v Tomačevico. Bila je zmeraj aktivna in borbena ženska.” (Se spominjata Vojka in Jadran Ravbar, Tomačevica.)
