Od mestnih utrjevanj v 16. stoletju se je v Mariboru poleg Vodnega stolpa in bastije ohranil tudi Sodni ali Pristaniški stolp kot najstarejši ohranjen del nekdanjega mestnega obzidja na jugozahodni strani mesta. Za ohranitev spomeniških stavb na Lentu se je borila spomeniška služba, ko so kljub ugodni rešitvi Vrhovnega sodišča SRS podirali »mariborske Benetke« v šestdesetih letih 20. stoletja. Zaradi gradnje jezu na Dravi v Melju za potrebe hidroelektrarne v Zlatoličju se je namreč gladina reke dvignila in ogrozila kulturne spomenike na mariborskem Lentu.
Sodni stolp so začeli na pobudo spomeniške službe obnavljati leta 1957, novo streho je dobil leta 1960 po vzoru strehe iz 19. stoletja. Načrte zanjo je narisal višji gradbeni mojster Jože Požauko, ki je dela tudi nadzoroval. Leta 1974 so bili obnovljeni še zunanji ometi.
Zadnja korenita prenova se je začela leta 2020 in je bila zaključena v enem letu. Pred tem je stolp služil kot manjše kulturno prizorišče, vendar brez nujne infrastrukture, kot so sanitarije, ogrevanje, garderobe za nastopajoče. Oder je bil urejen samo v pritličju.
Konservatorsko izhodišče za prenovo stolpa je bilo, da ohranimo vse kvalitetne elemente gradnje, ki segajo od srednjega veka do 20. stoletja, ko je bila po vzoru iz 19. stoletja dodana nova strešna konstrukcija in kritina.
