Razglednica iz konca 20. stoletja prikazuje freske iz na sevniškem grajskem pobočju ležeče Lutrovske kleti, domnevno nastale sredi 16. stoletja. Lutrovsko let je dal postaviti tedanji zakupnik gradu baron Janez Khisl, vnet pristaš nove Lutrove vere, klet pa je kasneje postala grobnica nekaterih sevniških graščakov. Bistven sestavni del prostora je poslikava. ki je po ohranjenih sledovih prvotno zajemala vso notranjščino. Obok zavzema Poslednja sodba, na slavoloku so dopasne podobe Pametnih in nespametnih devic, na zunanji strani pa angeli z mučilnimi orodji. Med sosvodnicami so preroki, angeli z napisom, križanje sv. Janez in sv. Pavel in preroki. V nišah so štirje evangelisti, izraelski kralji, bog Oče, Mojzes in Elija. V plitvih nišah sta uprizorjena Rojstvo in Polaganje v grob. Po načinu slikanja gre za redek primer slikarske tehnike v oljni temperi na običajni slikarski podlagi, po slogu pa je slikarija izrazit primer manirizma v slikarstvu 16. stoletja z močnimi odmevi Michelangelove smeri v kontrapostnih likih.
Sevnica - Lutrovska klet
Slika
