Potrč je napisal tudi nekaj povesti za mladino (Pravljica o Vanču, Zebe, Dva admirala in druge zgodbe). Pri pisanju se je zgledoval po svojih vzornikih: Stritarju, Bevku in Seliškarju.
Potrčeva pripoved temelji na njegovem osebnem doživljanju (ali so to spomini na njegovo otroštvo ali pa je to njegovo očetovstvo) in je polna optimistične vere v človeka.
Potrčeva pripoved temelji na njegovem osebnem doživljanju (ali so to spomini na njegovo otroštvo ali pa je to njegovo očetovstvo) in je polna optimistične vere v človeka.
