skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Osnovna šola Tržišče

Šola od njenih začetkov do leta 1945

Zgodovina šolstva v Tržišču sega v leto 1869, ko so v kraju pričeli z zasilnim poukom. Prvo šolsko zgradbo so sicer v Tržišču začeli graditi leta 1886 in jo gradili do leta 1888. Stavba je imela eno učilnico in stanovanje za učitelja.

Z naraščanjem števila prebivalstva je naraščalo tudi število šoloobveznih otrok. Prostori pritlične šolske stavbe so bili premajhni za številno mladež. Deželni šolski svet je leta 1902 odobril dvorazrednico in zaradi potrebe po večjih prostorih je bila pritlična stavba nadzidana za eno nadstropje še v istem letu. Gradnja je trajala od 1. avgusta do 25. novembra 1902. Ljudska šola je od šolskega leta 1905/06 delovala kot trirazrednica, v šolskem letu 1912/13 pa je postala štirirazrednica.

Zaradi prostorske stiske bi se morala šola še pred vojno ponovno razširiti – z dozidavo ali novogradnjo. Gradnja naj bi stekla leta 1915. Ker pa je nastopila prva svetovna vojna, je tržiška hranilnica prošnji c. kr. okrajnega šolskega nadzornika ugodila in prepustila prvo nadstropje svoje stavbe za šolo. To ji niti ni bilo tako težko, saj hranilnica v njej ni poslovala, ampak je prostore oddajala v najem. Na zidavo nove šole v vojnih razmerah namreč ni bilo moč niti pomisliti. S tem je tržiška župnija razbremenila občino velikih izdatkov, ki bi jih morali nameniti za dodatno gradnjo.

Šola med obema vojnama (1918–1941)

Novi šolski zakon za osnovno šolstvo je izšel šele v Kraljevini Jugoslaviji decembra 1929, ki se je razlikoval osnovne (prvi štirje razredi) in višje narodne (ljudske) šole, v katere so spadali zadnji štirje razredi. Osemletno šolanje je bilo obvezno.

Tržiška šola – z nastankom nove države – državna narodna osnovna šola je postala z 29. septembrom 1920 petrazrednica in v istem letu, 2. novembra, je višji šolski svet odobril tudi vzporednico k prvemu razredu. Vzporednico k drugemu razredu je Ministrstvo prosvete dovolilo 30. septembra 1929. Šestrazrednica oziroma odprtje drugega razreda višje narodne šole je bilo 29. novembra 1932. Ob začetku šolskega leta 1940/41 je bila tako tržiška šola šestrazrednica z dvema vzporednicama. Osnovna šola je imela dva oddelka in dve vzporednici (stalnega k 1. oddelku in enega pri oddelku, kjer je bilo največ otrok).

Šolski prostori v času med obema vojnama

Prostorska stiska šole se je ‘vlekla’ že iz let pred prvo vojno. Zato je morala že v času vojne gostovati v prostorih hranilnice. Koliko časa je bilo tako, ni podatkov. Poskusi za razširitev oziroma novogradnjo so tekli od 20. let 20. stoletja naprej. Boj za prevlado političnih struj v kraju se je odražal tudi na šolskem področju. Kakor je bilo glede na politično usmerjenost sestavljeno vodstvo občine, tako je bil v Tržišču sestavljen tudi krajni šolski svet. Ena izmed njegovih najpomembnejših nalog je bila skrb za primerne šolske prostore. Finančno je morala šolo vzdrževati občina. Konec leta 1923 je bilo v šolski stavbi prostora za tri učilnice,  stanovanje voditelja šole in pisarno. Dve učilnici sta merili 10,15 x 6,74 x 3,59 m in tretja 6,8 x 5 x 3,59 m.

Ker možnosti preureditve starega poslopja ali gradnje novega ni bilo na vidiku, je krajni šolski svet šoli v šolskem letu 1931/32 priskrbel za šolo zasilno učilnico za nedoločni čas. Nahajala se je v hranilnični stavbi (danes Tržišče 21), in sicer v prvem nadstropju. Tu so se šolali tržiški otroci tudi že v času prve vojne. Učilnica je v dolžino merila 9,40 m, širino 4,7 m, visoka pa je bila 3,06 m in je imela pet oken. Otroci so vanjo vstopali po zunanjih stopnicah. 

Šolski okoliš, učenci in pouk 1918–1941

Šolski okoliš Tržišče ni bil enak občinskemu, saj je vključeval tudi prebivalce (otroke) iz drugih občin. V letu 1923 so šolo obiskovali otroci iz okoliških vasi v oddaljenosti do šest km. Prihajali so iz Gabrijel, Kaplje vasi, Malkovca, Medvedjeka, Mladetič (Gornjih in Dolnjih), Pijavic, Polja, Skrovnika, Tržišča, Vodal (Gornjih in Spodnjih), Vrhka, Pavle vasi, Škovca, Trščine in Gabrja. Iz Medvedjeka je bilo nekaj otrok všolanih na Telče, iz Križa in njegovih zaselkov pa jih je nekaj obiskovalo šolo v Boštanju, nekaj pa na Telčah.

Kdor izmed tržiških učencev je do začetka tridesetih let 20. stoletja želel končati osemrazredno osnovno šolo, jo je lahko obiskoval v sosednjem Mokronogu. Tamkajšnja šola je namreč imela že od  20. oktobra 1919 dalje status stalne osemrazrednice. Uspešnejši učenci iz Tržišča so to možnost s pridom izkoristili.

V šolskem letu 1936/37 je bilo na šoli osem oddelkov, in sicer šest osnovne in dva oddelka višje ljudske (narodne) šole.

V šoli je bil še vedno obvezni predmet tudi verouk. Župnijski okoliš je bil približno enak kot šolski (vsaj trideseta leta 20. stoletja). Pouk verouka je v šoli še vedno poučeval kaplan. V kolikor je bilo to mesto v Tržišču nezasedeno, je to delo opravljal župnik, kar pa se je dogajalo pogosto.

Šolstvo med drugo svetovno vojno

V času vojne je pouk potekal v treh učilnicah šolskega poslopja in do prihoda italijanske vojske tudi v zgornjih prostorih Hranilnice in posojilnice Tržišče. S prihodom vojakov, ‘karabinjerjev’, pa so ti zasedli prostor za učilnico. Po spopadu s partizani so Italijani stavbo zažgali maja 1942. Po kapitulaciji italijanske vojske (8. september 1943) so za kratek čas šolsko stavbo zasedli partizani. Konec oktobra istega leta so v Tržišče vdrli Nemci. V času nemške jesenske ofenzive je bila požgana tudi šola, in sicer 24. oktobra 1943. Po koncu vojne je občina za namen šole poskušala obnoviti hranilnično hišo, vendar je to opustila zaradi prevelikih stroškov. Prostor za učilnici je dal na razpolago župnik Jenko v prvem nadstropju župnišča. Predvideni sobi za pouk sta se preuredili s pomočjo denarja, ki ga je v ta namen prispevalo okrožje. Ker je bil med vojno uničen ves šolski inventar, je šola Mokronog posodila 16 klopi in šolsko tablo. Obnova šolskega poslopja se je pričela v jeseni 1945.

Šolski pouk in učenci med vojno

Šolsko leto 1940/41 je bilo zaradi začetka vojne začasno prekinjeno 10. aprila 1941. Ponovno je bil pouk vzpostavljen po 17. juniju in je trajal do konca junija. V času nemške zasedbe je morala šolska mladina učiteljstvo pozdravljati s t. i. nemškim pozdravom. Nemci so učencem povzročili veliko škodo tudi s tem, ko so jim ‘zaplenili’ vse slovenske knjige na šoli in s tem ogrozili pouk. V šolskem letu 1941/42 so učenci spet sedli v klopi 1. oktobra 1941. Otroci so pouk, ki je potekal v slovenskem jeziku, pridno obiskovali. Le učitelje je bilo strah, da bi bilo šolsko poslopje cilj vojaških napadov, zato so učence pogosto vodili v šolsko klet, kjer je bila varnost večja. V obdobju italijanske okupacije je bilo na vsakem koraku čutiti ukrepe Italijanov, da podjarmijo slovensko prebivalstvo. Tudi v šolstvu. Otroci, ki so v letu 1941/42 obiskovali tržiško šolo in razrede ob koncu leta uspešno zaključili, so prejeli Letno spričevalo v italijanskem in slovenskem jeziku. V prvem oddelku višje ljudske šole so bili učenci ocenjeni pri naslednjih predmetih: slovenski jezik, zgodovina, zemljepis, poznavanje prirode in higiena, praktična gospodarska znanja in gospodinjstvo ter ročna dela, risanje, lepopis, petje, verouk in telovadba. Šolsko leto 1942/43 se je pričelo 15. novembra 1942. Pouk je potekal dokaj nemoteno do 15. julija 1943. Prekinjen je bil le v dnevih spopadov med italijansko in partizansko vojsko. Jeseni leta 1943/44 se šolsko leto ni začelo in organiziranega pouka do konca vojne ni bilo. V začetku aprila 1944 so se Tržiščani prvič srečali z domobransko vojsko, ki je v kraju postavila svojo postojanko. Požgano hranilnično hišo so domobranci zasilno obnovili. Tam so postavili oder in uprizarjali igre. Za nekaj časa pa so v teh prostorih organizirali tudi poučevanje otrok, ki so jim brezplačno priskrbeli šolske potrebščine.

V prvih dneh svobode je bil tržiški šolski okoliš razdeljen med pet krajevnih odborov OF, v okviru katerega je spadalo 16 vasi. Le-te so bile: Tržišče, Spodnje Vodale, Škovec, Vrhek, Skrovnik, Pijavice, Kaplja vas, Malkovec, Medvedjek, Pavla vas, Trščina, Polje, Gabrijele, Krmelj ter Zgornje in Spodnje Mladetiče.

Mesec dni po končani vojni je potekalo vpisovanje 298 šoloobveznih otrok (167 dečkov in 131 deklic), ki so bili rojeni v letih 1930–1937. Ker je to potekalo zelo slabo, je bila takratna učiteljica Ostroveršnik primorana izvrševati popis otrok po vaseh. Redni pouk v štirih oddelkih se je začel 21. in končal 30. junija 1945, torej le deset dni v celem šolskem letu 1944/45. Poučevanje je potekalo v zasebnem prostoru oziroma na prostem – v gozdu nad župniščem. Šolsko leto 1944/45 se je zaključilo 31. avgusta 1945. Učenci, ki so v tem šolskem letu obiskovali pouk, so morali svoja spričevala nostrificirati, sicer so bila neveljavna. Poleg tega so morali tisti učenci, ki so v tem letu končali z osnovnošolsko obveznostjo, obiskovati zimski tečaj.

Šolstvo v Mirnski dolini so tako skozi zgodovino pretresali razni razburljivi dogodki, ki so na trenutke zamajali temelje šolstva v Tržišču.  

Za postavitev nove šole je bilo prelomno leto 2006, ko so tedanji člani občinskega sveta sprejeli sklep, da je v Tržišču potrebno zgraditi novo šolo, ki bo ustrezala potrebam izvajanja devetletne osnovne šole s telovadnico. Gradnja šole se je pričela leta 2014, otvoritev le-te pa je zaznamovalo leto 2016.

Marjeta Bregar

Dostopno na: http://www.ostrzisce.si/zgodovina-sole/

Literatura in viri:

– Bregar, M. 2016. Šola od njenih začetkov do leta 1945. V: Klukej, I. … [et al.]. Šolstvo v Tržišču od 1869 do danes: zbornik ob otvoritvi nove šole. Tržišče: Osnovna šola. (str. 8-29)

– Mrgole, Z. 2016. Šola od njenih začetkov do leta 1945. V: Klukej, I. … [et al.]. Šolstvo v Tržišču od 1869 do danes: zbornik ob otvoritvi nove šole. Tržišče: Osnovna šola. (str. 8-29)

– Zgodovina šole. Dostopno na: http://www.ostrzisce.si/zgodovina-sole/ [4. 9. 2018]

Slika

Szűrési lehetőségek

Keresés

Tartalom típus

Kategória
Kategória
Kategória
Kategória
Kategória

Régió választása


2008 - 2024 © KAMRA, Production: TrueCAD d.o.o.