Kamnito znamenje s kvadratnim slopastim trupom v Ločiču je mogoče postaviti v 16. stoletje. Figura “hrvaškega Kristusa” z reliefom sv. Martina na hrbtni strani njegovega sedeža je bila nameščena na piramidni strešici šele leta 1680 (Zadnikar, 1964: 60). Znamenja priča o dolgotrajnem spominu skupnosti na kugo, pa tudi o tem, kako so ljudje skozi stoletja ohranjali in dopolnjevali svete kraje, ki so jim dajali upanje in tolažbo.
Figura hrvaškega Kristusa: ne gre za narodnostno oznako, ampak za ikonografski tip, zelo razširjen v 17. stoletju na območju Štajerske in sosednjih dežel. Gre za Kristusa premišljevanja in bolečine (sedi, ima nagnjeno glavo, roka podpira brado, ima zamišljen, trpeč izraz) – podobo trpečega, sočutnega Boga, ki razume človeško bolečino.
Relief sv. Martina: njegova navzočnost poudarja pomen usmiljenja, pomoči sočloveku in solidarnosti, zlasti v času bolezni in stiske.
