<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
		<title>szobrászat &#8211; Kamra</title>
		<atom:link href="https://www.kamra.si/hu/kategoria-gyujtemenyek/szobraszat/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>https://www.kamra.si/hu/</link>
	<description>KAMRA</description>
	<lastBuildDate>Fri, 18 Apr 2025 09:39:55 +0000</lastBuildDate>
	<language>hu</language>
	<generator>https://wordpress.org/?v=6.9.1</generator>

<image>
	<url>https://www.kamra.si/wp-content/uploads/2022/01/favicon.png</url>
	<title>szobrászat &#8211; Kamra</title>
	<link>https://www.kamra.si/hu/</link>
	<width>32</width>
	<height>32</height>
</image> 
	<item>
		<title>Ptujski grifoni</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/ptujski-grifoni/</link>
		<pubDate>Fri, 18 Apr 2025 11:39:55 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=396498</guid>
		<description><![CDATA[Ste kdaj opazili, da vas z nekaterih stavb na Ptuju pozdravljajo nenavadna bitja?  To so grifoni ali grifi, bajeslovna, mitološka, izmišljena hibridna bitja. Še najbolj spominjajo na križanca med levom in orlom. Glava, sprednje tace in peruti so najpogosteje orlovske. Telo, zadnje šape in ušesa so navadno levji. Različica morski grifon ima poleg naštetih tudi elemente delfina, na primer zavit rep s plavutjo. Motiv v več različicah so poznali že v antični umetnosti in tudi pozneje ni utonil v pozabo, je pa razmeroma redek.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Zgodba o klopeh in ljudeh</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/zgodba-o-klopeh-in-ljudeh-2/</link>
		<pubDate>Thu, 19 Sep 2024 09:31:02 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=383104</guid>
		<description><![CDATA[Projekt »Zgodba o klopeh in ljudeh« je nastal leta 2015 pod okriljem projektno-organizacijske ekipe v sestavi Liljana Jarh (vodja ekipe), mag. Dika Vranc, Jože Kos Grabar, Zlatko Fišer, Zora A. Jurič in Lea Zinauer. Koncept je zasnovan tako, da projektno-organizacijska ekipa povabi k sodelovanju različne umetnike (arhitekte, kiparje, oblikovalce, slikarje ...), ki so pripravljeni oblikovati umetniško unikatno klop ter jo podariti mestu Maribor in ljudem, ki v njem živijo. Organizatorji k projektu prav tako pritegnejo lastnike in upravljavce konkretnih lokacij v mestu in potencialne donatorje oziroma sponzorje materiala ter sredstev za izdelavo in umestitev klopi.

Klopi smo leta 2024 opremili s QR kodami, ki vas povežejo s spletnim portalom Kamra, kjer je v slovenskem in angleškem jeziku opisana vsebina posamezne klopi. Projekt je nastal na pobudo in v sodelovanju z Mariborsko knjižnico.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Intervju z gospo Marjano Lenassi</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/intervju-z-gospo-marjano-lenassi/</link>
		<pubDate>Tue, 27 Aug 2024 10:17:07 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=385494</guid>
		<description><![CDATA[Marjana Lenassi je bila dolgoletna ravnateljica Mestne knjižnice Piran in žena kiparja Janeza Lenassija. O njenem življenju in spominih se je z njo pogovarjal Mirt Nagy iz društva ljubiteljev kulturne in naravne dediščine Anbot iz Pirana.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Spomeniki in obeležja v Ajdovščini</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/spomeniki-in-obelezja-v-ajdovscini/</link>
		<pubDate>Wed, 20 Dec 2023 14:57:42 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=376769</guid>
		<description><![CDATA[Popis spomenikov in obeležij v Ajdovščini je delo sedaj že upokojenega osnovnošolskega učitelja geografije Andreja Kogoja.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Konjiški kipi</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/konjiski-kipi/</link>
		<pubDate>Fri, 03 Nov 2023 16:41:37 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=375387</guid>
		<description><![CDATA[V Slovenskih Konjicah stojita kipa, ki sta poimenovana Fontana za dve ptici in Ženska na konju. V mestu je do leta 2010 stal tudi kip Spomenik svobode, ki pa so ga zaradi dotrajanosti zamenjali s kipom Fontana za dve ptici.

Pred nekdanjo Konusovo stavbo stoji Spomenik konjiškemu usnjarstvu ali Krila, Gorana in Jožeta (Jakija) Horvata, ter Sova Jožeta Svetnika.

Pred industrijsko cono Konus pa stoji Jedro Vasilija Četkovića – Vaska, sredi Starega trga pa po dolgih letu v kalupu Kalinov Konj.

&nbsp;

Viri

tickonjice.si, novice.si

&nbsp;

&nbsp;]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Kipi Primoža Trubarja v Prekmurju</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/kipi-primoza-trubarja-v-prekmurju/</link>
		<pubDate>Wed, 17 May 2023 09:17:21 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=369821</guid>
		<description><![CDATA[V Trubarjevem drevoredu sredi mestnega grajskega parka v Murski Soboti, ki povezuje evangeličansko cerkev Martina Luthra z nekdanjim Szapáryjevim gradom, je bil ob 500. letnici rojstva Primoža Trubarja leta 2008 postavljen njegov doprsni kip, delo kiparja Draga Tršarja. Med njegovimi kulturnimi pomniki, pa ni to edini v Prekmurju.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Mitski park Rodik</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/mitski-park-rodik-2/</link>
		<pubDate>Fri, 30 Dec 2022 14:42:59 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=364615</guid>
		<description><![CDATA["Prebivalci Rodika poznajo vsak košček svoje zemlje in povsod v naravi, kjer je odtis človekove roke, je zapisana zgodba. Mitski park z dvanajst mitsko-folklornimi točkami vas tako ponese v svet naših prednikov k mitski babi, kultnem kačonu, šembilji – kot hudiču na gorečem vozu, k našim prednamcem ajdom, k enigmatičnim mestom vstopa v svet mrtvih prek jam in 'mrtvih počival' in do krščanskih oblikovalcev krajine."]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Orfejev spomenik na Ptuju</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/orfejev-spomenik-na-ptuju-4/</link>
		<pubDate>Wed, 09 Nov 2022 12:42:24 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=361324</guid>
		<description><![CDATA[Na Slovenskem trgu, osrednjem trgu starega mestnega jedra Ptuja, le nekaj korakov od župnijske cerkve sv. Jurija, mestnega stolpa in stare mestne hiše, stoji Orfejev spomenik, eden od najbolj prepoznavnih spomenikov Ptuja.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Kužno znamenje: 340 let od postavitve Zlate Marije v času kuge</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/kuzno-znamenje-340-let-od-postavitve-zlate-marije-v-casu-kuge/</link>
		<pubDate>Wed, 17 Nov 2021 15:17:19 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/kuzno-znamenje-340-let-od-postavitve-zlate-marije-v-casu-kuge/</guid>
		<description><![CDATA[V Mariboru se je v 17. stoletju prvič pojavila kuga, zaradi katere je umrla tretjina prebivalstva. Ko se je kuga končala, so mariborski prebivalci leta 1681 v zahvalo postavili kužni spomenik – steber s podobo Marije. Tega so na Glavnem trgu v 18. stoletju, leta 1743, nadomestili z današnjim delom Jožefa Strauba. Spomenik velja za eno njegovih najboljših del, obenem pa sodi med vrhunska dela slovenskega baroka. Okoli Marije je razvrščenih šest svetnikov, priprošnikov zoper kugo. Kasneje so dodali še ograjo. Današnji spomenik je kopija, originali pa se nahajajo v Zavodu za varstvo kulturne dediščine Maribor in Pokrajinskem muzeju Maribor.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Obeležja vojne za Slovenijo &#8211; ohranjanje spomina na Goriškem</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/spomeniki-vojne-za-slovenijo-ohranjanje-spomina-na-goriskem/</link>
		<pubDate>Thu, 24 Jun 2021 06:44:48 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/obelezja-vojne-za-slovenijo-ohranjanje-spomina-na-goriskem/</guid>
		<description><![CDATA[V letu 2021, ko praznujemo 30 let osamosvojitve Slovenije, je v Goriški knjižnici nastala zgodba, ki svojo pozornost usmerja k obeležjem, ki v našem prostoru ohranjajo spomin na ta čas. ]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Upodobitve nadangela Mihaela iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/upodobitve-nadangela-mihaela-iz-zbirk-pokrajinskega-muzeja-celje/</link>
		<pubDate>Wed, 03 Mar 2021 09:22:16 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/upodobitve-nadangela-mihaela-iz-zbirk-pokrajinskega-muzeja-celje/</guid>
		<description><![CDATA[Nadangel Mihael je najbolj čaščen med angeli in ga srečamo tako v Stari kakor v Novi zavezi Svetega pisma. Njegovo ime pomeni »Kdo je kakor Bog?«, je najpomembnejši med nadangeli in vedno stoji pred Bogom, kateremu prinaša molitve ljudi, tem pa božje razodetje. V Stari zavezi ga prerok Daniel imenuje eden prvih knezov (Dan 10,13) ter je zmagovalec proti upornim, padlim angelom in vojskovodja nebeške vojske. Kljub svoji neznanski moči pa je popolnoma predan in pokoren Bogu.
Vera v angele in njihovo upodabljanje obstajata že od nekdaj. Izraz angel izvira iz grške besede ángelos in pomeni odposlanec, kurir ali sel. Angele v vlogi božjih slov srečamo v vseh velikih religijah sveta: krščanstvu, judovstvu, budizmu, hinduizmu in islamu. Zgodovinsko gledano so plod križanja izvirnih egipčanskih, babilonskih in perzijskih nadnaravnih bitij, kar je ustvarilo podobo krilatega božjega glasnika, kakršno poznamo še danes. Osnovna angelska oblika je od preteklosti do danes ista in ni doživela temeljitejših sprememb.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Spomenik NOB na Trgu svobode v Mariboru</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/spomenik-nob-na-trgu-svobode-v-mariboru/</link>
		<pubDate>Fri, 29 Jan 2021 09:54:35 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/spomenik-nob-na-trgu-svobode-v-mariboru/</guid>
		<description><![CDATA[Največji javni bronasti spomenik v takratni Jugoslaviji je bil odkrit 27. novembra 1975 ob proslavi dneva republike.
Zgodba o postavitvi mariborskega spomenika NOB se je vlekla kot jara kača. Že leta 1961 je spomeniška komisija pri Okrajnem ljudskem odboru Maribor odobrila Tihčev osnutek za spomenik, ki ga je kipar načrtoval skupaj z arhitektom Jaroslavom Černigojem, vendar do realizacije ni prišlo. Spomladi leta 1966 je Sklad za postavitev spomenika razpisal republiški natečaj. Izmed 21 umetnikov je žirija podelila prvo nagrado Tihcu. Tudi ta osnutek ni bil realiziran. Leta 1971 je Skupščina občine Maribor ustanovila komisijo, ki se je najverjetneje poskušala izogniti Tihcu in njegovim rešitvam, saj je k sodelovanju povabila kiparja Borisa Kalina in Stojana Batiča. Zaradi burnih odzivov strokovne javnosti so se septembra 1973 morali odločiti za interni razpis. Konec oktobra so poslali vabila Dragu Tršarju, Slavku Tihcu, Stojanu Batiču, Zdenku Kalinu in Borisu Kalinu. Vabilo sta sprejela le Tihec in Tršar, s katerima je občina januarja 1974 vendarle sklenila pogodbo. Ta ni zapovedovala umetniške izvedbe spomenika, pač pa je izražala le zahtevo, da naj bo »komunikativno sporočilo in izpoved o delavskem boju, narodnoosvobodilnem gibanju, revoluciji, trpljenju in zmagi Maribora ter severovzhodne Slovenije« razumljivo takratnim in bodočim rodovom. Konec oktobra sta žirija in Odbor za postavitev spomenika izbrala Tihčev projekt. Za tem so se dela začela izvajati po hitrem postopku, saj so spomenik nameravali odkriti v manj kot letu dni. Do leta 1975 je bilo v igri že sedem lokacij: na Piramidi, ob Dravi, ob magistrali pri Spomeniku talcev, na Trgu svobode, na ploščadi pred Hotelom Slavija, na osi Trg svobode–Maistrov trg in v parku ob Ulici Moše Pijada. Aprila so člani žirije skupaj s kiparjem in z arhitektom odločali o končni lokaciji tudi s pomočjo makete, ki so jo izdelali delavci mariborske gledališke delavnice. Izbrali so južni del Trga svobode.
Po Tihčevi maketi je sledila izdelava modela, ki se ga je lotilo gradbeno podjetje Stavbar, izdelava kalupov iz poliuretanske mase in odlivanje v bron. Jedro so odlili v livarni Torzo v Sesvetah pri Zagrebu, odlitki trakov in baze pa so bili narejeni v Jesenicah na Dolenjskem. Breda Kolar Sluga je v Tihčevi korespondenci našla podatek, da je pri vseh delih sodelovalo približno 250 asistentov, izvajalcev in pomočnikov. Spomenik je tehtal 25 ton, stroški za njegovo izdelavo in postavitev so znašali približno 8 milijonov dinarjev, kar bi danes naneslo nekaj čez 2,2 milijona evrov.
Danes ima spomenik NOB status kulturne dediščine, pri Zavodu za varovanje kulturne dediščine (ZVKD) pa že kar precej časa pripravljajo razglasitev za spomenik lokalnega pomena.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Kip Bogomirja Magajne</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/kip-bogomirja-magajne/</link>
		<pubDate>Wed, 09 Dec 2020 07:12:13 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/kip-bogomirja-magajne/</guid>
		<description><![CDATA[Izročitev restavriranega kipa Bogomirja Magajne, avtorja Bojana Štoklja, divaški knjižnici.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Po poteh spominskih plošč Temeniške in Mirnske doline: Jože Pleteršek</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/po-poteh-spominskih-plosc-temeniske-in-mirnske-doline-joze-pletersek/</link>
		<pubDate>Thu, 10 Sep 2020 06:46:29 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/po-poteh-spominskih-plosc-temeniske-in-mirnske-doline-joze-pletersek/</guid>
		<description><![CDATA[Ob poti proti Žalostni gori stoji hiša z vzidano ploščo, na kateri piše: »V tej hiši je živel in ustvarjal svoja najlepša dela akademski kipar, slikar, rezbar in fotograf JOŽE PLETERŠEK, 1876 - 1956.« ]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Avgust Černigoj</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/avgust-cernigoj/</link>
		<pubDate>Fri, 27 Dec 2019 14:50:58 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/avgust-cernigoj/</guid>
		<description><![CDATA["Rojen v Trstu — leto ni važno; sin silnega kmeta, pozneje mestnega težaka. Mati mi je ljubka lirična osebnost - analfabet iz tržaške okolice. Po očetu silen, po materi mehak, to je sinteza moje osebnosti.

Moje elementarne študije so italijanskega izvora; študiral sem zelo malo, moja inteligenca je bila primitivna, čustva virtuozno tehnična. Moja vzgoja je korenila v borbenosti. Že v mladih letih sem videl pred seboj široko obzorje, čital sem nekje, kako se človek dviga pod solnčnimi žarki, zato sem umeril to pot in ugledal 'luč močnega sijaja'.

Sem kdaj študiral? Ne — moje katedrsko znanje je le tatvina vsakdanjega življenja. Po vojni sem postal romar, ker vojna me je odvrnila od prvotno začrtane poti. Udejstvoval sem se na različne načine — bil sem tudi učitelj risanja — zelo slab radi pomanjkanja pedagoškega znanja. Pozneje sem bil diplomiran v Bologni za učitelja risanja sa srednjih šolah, to pa le na čast moji rodbini in sorodnikom.

Zakaj sem šel v Nemčijo? Na to vprašanje ne morem dati točnega odgovora. Morda radi tega, ker sem hotel biti prežet civilizatoričnega duha. Nemčija mi je nudila mnogo teoretičnega znanja, ki je prvi pogoj udejstvovanja; Nemcem sem hvaležen, da so me evropsko izobrazili.

Važnjejše nego vsi do sedaj opisani doživljaji je pa moje aktivno delovanje v tržaškem slovenskem okolišu." (Černigoj, 1926)]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Kipar Janez Lenassi (1927-2008)</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/kipar-janez-lenassi-1927-2008/</link>
		<pubDate>Mon, 16 Dec 2019 10:35:47 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/kipar-janez-lenassi-1927-2008/</guid>
		<description><![CDATA[Akademski kipar Janez Lenassi je eden izmed najpomembnejših sodobnih slovenskih kiparjev. V Sloveniji in po svetu je ustvaril vrsto javnih monumentalnih in simpozijskih skulptur ter obsežen opus malih in srednje velikih plastik.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>AQ galerija &#8211; digitalizirana zbirka katalogov, vabil in plakatov</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/aq-galerija-digitalizirana-zbirka-vabil-in-plakatov/</link>
		<pubDate>Wed, 30 Jan 2019 13:06:23 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/aq-galerija-digitalizirana-zbirka-katalogov-vabil-in-plakatov/</guid>
		<description><![CDATA[AQ galerija je najmlajša umetniška galerija v Celju, ki je svoja vrata odprla novembra 2013 na pobudo Roberta Hutinskega.


Galerija je nastala kot projekt ustvarjalcev, ki delujejo znotraj celjske umetniške četrti, dela mesta, kjer so nanizani z zgodovinskim delom mesta prepleteni umetniški ateljeji. Doslej je gostila najkakovostnejše domače in tuje ustvarjalce različnih umetniških praks, tako slikarje kot kiparje in fotografe, občasno pa svoj program dopolnjuje tudi z glasbenimi in literarnimi projekti. 
V pričujoči digitalni zbirki so na ogled katalogi ob pričujočih razstavah in plakati razstav, ki jih je v obdobju od leta 2013 do danes gostila AQ galerija. Vsak katalog, poleg osnovnih podatkov, kdaj je razstava in kje, vsebuje tudi opisa avtorja in delo, ki ga razstavlja.

]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>&#8220;Ali je mogoče, da se je to zares primerilo?&#8221; Spomenik 1. svetovne vojne na Vrhniki</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/ali-je-mogoce-da-se-je-to-zares-primerilo-spomenik-1-svetovne-vojne-na-vrhniki/</link>
		<pubDate>Mon, 17 Dec 2018 11:13:04 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/ali-je-mogoce-da-se-je-to-zares-primerilo-spomenik-1-svetovne-vojne-na-vrhniki/</guid>
		<description><![CDATA[11. novembra 2018, ob 11. uri in 11 minut, ko je izzvenelo potrkavanje zvonov v cerkvi Svete Trojice nad Vrhniko, so zvoki slovenske in evropske himne v izvedbi orkestra Slovenske vojske napovedali začetek slovesnosti odkritja spomenika padlim in pogrešanim vojakom v prvi svetovni vojni. Po dolgih stotih letih od uradnega konca te strašne Vèlike vojne se je tako kraj poklonil spominu na fante in može iz Vrhnike in okoliških vasi, takratne avstro-ogrske vojake.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Kiparska zbirka Ivana Napotnika v lasti Občine Šoštanj</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/kiparska-zbirka-ivana-napotnika-v-lasti-obcine-sostanj/</link>
		<pubDate>Mon, 03 Dec 2018 13:47:56 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/kiparska-zbirka-ivana-napotnika-v-lasti-obcine-sostanj/</guid>
		<description><![CDATA[Ivan Napotnik je odraščal na Zdovčevi domačiji v vasi Zavodnje nad Šoštanjem. Za rezbarjenje in oblikovanje iz gline ga je navdušilo delo potujočega rezbarja. Obiskoval je ljubljansko umetno-obrtno šolo, leta 1906 pa je odšel na Dunaj, kjer je leta 1907 pričel s študijem kiparstva na Akademiji upodabljajočih umetnosti. Do leta je 1915 zaključil specialko pri prof. Edmundu Hellmerju. V študijskih letih je razstavljal na Dunaju, v Gradcu, Münchnu in Ljubljani. Večkrat je delal v ateljeju znanega madžarskega kiparja Janosa Horvaya. Še pred koncem vojne se je Napotnik vrnil v rodni kraj, na katerega je bil zelo navezan ter tam ustvarjal in kmetoval.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Grajska kapela in lapidarij v gradu Ravne</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/grajska-kapela-in-lapidarij-v-gradu-ravne/</link>
		<pubDate>Mon, 11 Jun 2018 12:14:49 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/grajska-kapela-in-lapidarij-v-gradu-ravne/</guid>
		<description><![CDATA[Nekdanji jugozahodni grajski stolp je bil med leti 1756/57, za časa barona Janeza Friderika Schlangenberga, preurejen v grajsko kapelo sv. Janeza Nepomuka. Iz zanimivega opisa gradu Ravne in grajske posesti iz začetka 19. stoletja, ki ga hranijo v celovškem arhivu in ga je spisal Thurnov namestnik Carl pl. Scheuchenstuel, izvemo naslednje:

'Ob gradu je stala kapela sv. Janeza Nepomuka, filiala farne cerkve Device Marije na Jezeru, od koder jo je s svetimi mašami proti plačilu 7 goldinarjev oskrboval župnik vsak kvaterni teden, s pridigo pa tudi na praznik sv. Janeza Nepomuka.'

Ko je leta 1941 nemška vojska vkorakala v Guštanj in prevzela nadzor nad gradom, so grajsko kapelo spremenili v skladišče municije. Po vsej verjetnosti so takrat iz kapele bili odstranjeni in odpeljani neznano kam vsi sakralni in liturgični predmeti, tudi oltar.

V času nekdanje Študijske knjižnice so 'nadstropje' kapele, kjer je nekoč grajska gospoda spremljala obrede, z betonsko ploščo razširili in uredili najprej posebno sobo za zbirko starin in raritet, kasneje pa Prežihovo spominsko sobo. Celotno opremo spominske sobe je zasnoval arhitekt Anton Bitenc.

Zadnja celovita obnova gradu Ravne za potrebe Koroške osrednje knjižnice, ki je bila zaključena leta 2015, je v prostoru nekdanje kapela ponudila izjemno možnost za stalno postavitev zbirke rimskih kamnitih spomenikov pod strokovnim nadzorom Koroškega pokrajinskega muzeja. Pred obsežno prenovo knjižnice, smo lahko kamne občudovali v 'Bitenčevem prehodu', ob prestavitvi nagrobnikov v kapelo gradu so bili kamni temeljito očiščeni in konservirani. Antični nagrobniki iz grajske kapele so bili odkriti na območju občin Ravne na Koroškem in Prevalje, pri čemer večina kamnov izvira iz rimskega grobišča Zagrad pri Prevaljah. Reliefne plošče in obdelane kvadre je povodenj reke Meže razkrila na prelomu v 20. stoletje. Raznih delov grobnic naj bi bilo okoli petdeset. Nekaj so jih vzidali v Lahovnikovo brusilnico za les, večina kamnov, razen tistih, ki so danes shranjeni v kapeli, se je porazgubila, jih pa še dandanes odkrivamo v reki Meži, na dvoriščih hiš na Prevaljah ter pri privatnih zbiralcih.

V sklopu projekta 'Na hribu grad, v gradu zaklad' smo aprila 2018 na balkonu prenovljene grajske kapele postavili tri bralne pulte, na katerih prezentiramo faksimile obsežnih volumnom iz Iconothece Valvasoriana, Valvasorjeve grafične zbirke.]]></description>
		
			</item>
	</channel>
</rss>
