<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
		<title>sport és szabadidő &#8211; Kamra</title>
		<atom:link href="https://www.kamra.si/hu/kategoria-gyujtemenyek/sport-es-szabadido/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>https://www.kamra.si/hu/</link>
	<description>KAMRA</description>
	<lastBuildDate>Tue, 14 Apr 2026 11:41:41 +0000</lastBuildDate>
	<language>hu</language>
	<generator>https://wordpress.org/?v=6.9.1</generator>

<image>
	<url>https://www.kamra.si/wp-content/uploads/2022/01/favicon.png</url>
	<title>sport és szabadidő &#8211; Kamra</title>
	<link>https://www.kamra.si/hu/</link>
	<width>32</width>
	<height>32</height>
</image> 
	<item>
		<title>Albin Kolb in smuči BEKA: od mednarodnih priznanj do usode vizionarja, ki ni poznal meja</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/albin-kolb-in-smuci-beka/</link>
		<pubDate>Fri, 06 Mar 2026 14:56:06 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=411592</guid>
		<description><![CDATA[Albin Kolb, za domače Bine, se je rodil 21. februarja 1903 v Polhovem Gradcu, v družini žandarmerijskega postajevodje Egidija Kolba iz Mokronoga in pisarniške uradnice Marije Nagode iz Ljubljane, odraščal pa je ob dve leti starejšem bratu Vekoslavu (Alojz) in mlajši sestri Mariji (Mimi).]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Bili so (tržiški) alpinisti</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/bili-so-trziski-alpinisti/</link>
		<pubDate>Thu, 29 Jan 2026 11:22:24 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=408040</guid>
		<description><![CDATA[V torek, 12. 11. 2024,  smo v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja v sodelovanju z Borisom Kuburičem izpeljali novo prireditev iz cikla »Gor pa dol po pvac« s tematskim naslovom Bili so alpinisti. Posvetili smo se obdobju od leta 1938 do sedemdesetih let 20. stoletja.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Odprtje Kopališča Ilirija maja leta 1929</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/odprtje-kopalisca-ilirija-maja-leta-1929/</link>
		<pubDate>Fri, 26 Dec 2025 20:29:34 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=405093</guid>
		<description><![CDATA[Slavnostno odprtje kopališča Športnega kluba Ilirije se je odvilo v nedeljo, 26. maja 1929, ob 10.30. uri. Najprej je veliko množico obiskovalcev nagovoril predsednik Športnega kluba Ilirija Milan Dular. Temu so sledili županov govor, krst kopališča, razni pozdravi, športni nastop, ogled kopališča in naposled promenadni koncert godbe dravske divizijske oblasti. Navzoči so bili predstavniki mesta, vlade in vojske.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Celjske &#8220;elanke&#8221; v začetku petdesetih let 20. stoletja</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/celjske-elanke-v-zacetku-petdesetih-let-20-stoletja/</link>
		<pubDate>Wed, 17 Dec 2025 18:02:36 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=409044</guid>
		<description><![CDATA[Tovst – celjska smučarska blagovna znamka
Smučanje se je že v času med obema vojnama v Sloveniji označevalo za »ljudski sport«. Tudi na Celjskem se je predvsem v okviru različnih društev pa tudi individualno razvijal ta šport predvsem med meščanstvom, pri čemer je bila ena glavnih ovir razmahu draga in s tem težje dostopna oprema. Celjska športna trgovina Kramar &amp; Mislej je v katalogu iz leta 1937 ponujala tudi že smuči slovenskih proizvajalcev, a nimamo podatkov, da bi v Celju kdo že serijsko izdeloval prepoznano in široko dostopno smučarsko opremo. Razmere pravzaprav dozorijo do te mere šele v času po drugi svetovni vojni, ko v sklopu športnih, družbenih in političnih sprememb postaja smučarski šport vse bolj dostopen množicam. Z državnimi podporami se spodbujajo tečaji in oblast si zelo prizadeva, da bi smučanje postalo dostopno čisto vsakomur.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>PGD Suhor ‒ Začetki gasilstva na Suhorju</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/pgd-suhor-%e2%80%92-zacetki-gasilstva-na-suhorju/</link>
		<pubDate>Tue, 16 Dec 2025 09:31:45 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=408060</guid>
		<description><![CDATA[Na Suhorju pri Metliki se je pokazala potreba po gasilstvu, saj je bila večina hiš in gospodarskih poslopij kritih s slamo. Krajani so se bali požara, zato so 26. maja 1933 na pobudo Antona Tajčmana z Gornjega Suhorja 14 (preseljen iz Čuril) sklicali pripravljalni sestanek za ustanovitev Prostovoljnega gasilskega društva Suhor. Ta dan je k društvu pristopilo 22 članov.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Hokejska tekma med Ilirijo in Celovcem pozimi leta 1932 v Ljubljani</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/hokejska-tekma-med-ilirijo-in-celovcem-pozimi-leta-1932-v-ljubljani/</link>
		<pubDate>Sat, 08 Nov 2025 11:29:19 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=405094</guid>
		<description><![CDATA[V nedeljo, 21. februarja 1932, ob 10.30, se je v ljubljanskem Tivoliju odvila prva tekma v hokeju na ledu. To je bila prva mednarodna tovrstna tekma v Jugoslaviji. Tekmovalci Športnega kluba Ilirija (SK Ilirija) so se borili za zmago proti celovškemu moštvu (KAC), vendar so jih Celovčani porazili s kar 12:1 (6:0, 4:0, 2:1).]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Prva javna telovadba sokolskega moštva na gimnastičnih orodjih</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/prva-javna-telovadba-sokolskega-mostva-na-gimnasticnih-orodjih-2/</link>
		<pubDate>Thu, 23 Oct 2025 10:27:57 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=405186</guid>
		<description><![CDATA[Fotografija, ki je priložena k digitalni zbirki, po vsej verjetnosti prinaša prizor iz nastopa telovadnega društva Sokol v Šiški, ki je potekal v nedeljo, 10. maja 1908, na Koslerjevem vrtu v Ljubljani. Telovadbe se je udeležil sokolski naraščaj, žensko telovadno društvo in ena vrsta članov. O javnem dogodku, kateremu je sledila vrtna veselica, sta poročala edino časnik Slovenski narod in glasilo Slovenski sokol.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Stevan Djukić &#8211; Stiv: Iz oči v oči z legendami : portreti alpinistov</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/stevan-djukic-stiv-iz-oci-v-oci-z-legendami-portreti-slovenskih-alpinistov/</link>
		<pubDate>Tue, 14 Oct 2025 08:23:25 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=405097</guid>
		<description><![CDATA[Stevan Djukić, rojen 31. oktobra 1953 v lndjiji v Vojvodini (Srbija), je leta 1971 v Novem Sadu diplomiral na Primenjeni umetnosti v razredu prof. mag. Ankice Oprešnik. Po njenem priporočilu je za vojvodinske muzeje kot risar keramike skupaj z ameriškimi arheologi delal pri izkopavanju rimskega mesta Sirmiuma (Sremska Mitrovica), Gomolave (Hrtkovci) in Lepenskega vira (Djerdap). Svoje oljne slike je razstavljal z mag. Jovanom Sivačkijem, prof. risanja in slikanja na Akademiji za likovno umetnost Beograd, z akademskim umetnikom Slobodanom Šijanom (danes režiser), s Slobodanom Radivojevičem in drugimi tedanjimi jugoslovanskimi umetniki. V Sloveniji se dolga leta ni ukvarjal z likovnim ustvarjanjem, šele po letu 2006 je nadaljeval s slikanjem z olji, v zadnjih letih pa se je posvetil predvsem risanju portretov.

Slovenske gore so ga očarale takoj ob prihodu s širokih vojvodinskih ravnin. Sprva je v hribe zahajal kot pohodnik, leta 1983 pa se je vključil v alpinistični odsek PD Matica Celje. Že leta 1982 je opravil izpit za markacista v Mozirju (evidenčna številka 22) in vrsto let sodeloval v akcijah vzdrževanja, čiščenja in označevanja poti v Kamniško-Savinjskih Alpah.

Razstave oljnih slik in portretov:

Sombor (1973), Apatin (1973), Apatin (1974), Beograd (1974), Rajlovac (1975), Novi Sad (1975), Senta (1975), Sonta pri Apatinu (1975), Celje, Portreti alpinistov savinjske regije (2012), Celje, Portreti in doprsni kip Alfreda Nobela, Solčava, Portreti alpinistov savinjske regije (2012), Celje, Galerija sv. Jožefa (2014), Solčava, Kulturni center Rinka (2014), Gevgelija, Galerija Amam (2014), Schwentnerjeva hiša Vransko (2016), Gornjesavski muzej Jesenice, Slovenski planinski muzej, Mojstrana (2016-2017).]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Korošci plezajo</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/korosci-plezajo-2/</link>
		<pubDate>Wed, 20 Aug 2025 13:45:24 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=397622</guid>
		<description><![CDATA[85 let organiziranega alpinističnega delovanja na Koroškem

A TI TUD’ PLEZAŠ?

Vsak izmed nas pozna vsaj enega posameznika, ki se ukvarja z alpinizmom. To je lahko sosed, znanec, sodelavec, sorodnik … Če jih povprašaš, kaj jih žene v visoke skalne previse, ne znajo odgovoriti z eno besedo.

Kolikor je različnih alpinistov, toliko je različnih vzgibov za plezanje. To so lahko ljubezen do gor in narave, iskanje meja svojih sposobnosti, občutki radosti po premagani poti ter iskreno in močno prijateljstvo, ki se stke med ljudmi z istimi interesi.
Alpinizem se skozi čas razvija in spreminja. Njegovi začetki so bili plezanje le v suhi previsni skali, v petdesetih letih prejšnjega stoletja pa se je začel zimski alpinizem, ki se mu je v šestdesetih in sedemdesetih letih pridružilo plezanje po zaledenelih slapovih. V sedemdesetih se je pojavilo tudi visokogorsko smučanje in v osemdesetih letih dvoransko plezanje na umetnih stenah.

Alpinizem pa v svojem bistvu ostaja plezanje v naravnih stenah in temu je bila posvečena razstava ob 85. obletnici organiziranega alpinizma na Koroškem. Avtorica razstave, Andreja Šipek, kustodinja Koroškega pokrajinskega muzeja, je ob pripravi gradiv sodelovala s projektno skupino, sestavljeno iz predstavnikov vseh koroških alpinističnih klubov. Pri pripravi vsebine so tako sodelovali:]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Nogometne tekme Ilirije leta 1921 v Ljubljani</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/nogometne-tekme-ilirije-leta-1921-v-ljubljani/</link>
		<pubDate>Thu, 03 Jul 2025 13:22:32 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=397669</guid>
		<description><![CDATA[Moštvo nogometnega kluba Ilirija, ustanovljenega leta 1911, je spomladi leta 1921 v Ljubljani odigralo pomembne tekme proti drugim klubom. Že kmalu po ustanovitvi je Ilirija pričela igrati mednarodne tekme proti klubom iz Hrvaške (Gradjanski, Concordia) in Češke (Slavija).]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Dve julijski kolesarski dirki Ilirije leta 1920</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/dve-julijski-kolesarski-dirki-ilirije-leta-1920/</link>
		<pubDate>Wed, 04 Jun 2025 15:19:57 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=397668</guid>
		<description><![CDATA[Cestno kolesarsko dirko od Ljubljane do Tržiča in v obratni smeri so izpeljali v nedeljo, 11. 7. 1920, v organizaciji Kluba kolesarjev in motociklistov Ilirija iz Ljubljane. Start je bil postavljen na Celovški cesti v Šiški pri 2'4 km. V Tržiču so postavili kontrolo pred mostom s prisilnim odmorom ene minute, kjer se je moral vsak tekmovalec podpisati.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Ljubljanski kinematografi v 20. stoletju</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/ljubljanski-kinematografi-v-20-stoletju/</link>
		<pubDate>Thu, 03 Apr 2025 14:00:29 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=367125</guid>
		<description><![CDATA[Ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja so se v prestolnici dežele Kranjske pojavljali zgolj potujoči kinematografi, ki so v gostujočih hotelskih dvoranah in salonih le po nekaj dni prikazovali filme, nato pa so odšli gostovat v druga mesta v avstrijski monarhiji. Eden takšnih je bil potujoči kino Excelsior, ki se je v Ljubljani pojavil februarja 1899. Deloval je v hotelu Malič oziroma »Stadt Wien«.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Jože Kalan st. – prvi predsednik Planinskega društva Kočevje</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/joze-kalan-st-prvi-predsednik-planinskega-drustva-kocevje/</link>
		<pubDate>Thu, 05 Dec 2024 09:14:40 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=391854</guid>
		<description><![CDATA[Jože Kalan st. se je rodil 12. 1. 1903 v Zagorju. Že pred drugo svetovno vojno je bil strasten planinec v Zagorju, kjer je takrat živel in delal. Med vojno je bil pregnan v Bosno. Po drugi svetovni vojni se je naselil v Kočevju. Zaposlil se je v tamkajšnjem rudniku in živel v bližnjem naselju Rudnik.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Kopališče Mariborski otok</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/kopalisce-mariborski-otok-2/</link>
		<pubDate>Thu, 19 Sep 2024 13:04:30 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=385255</guid>
		<description><![CDATA[Mariborski otok je naravni otok na reki Dravi pred Mariborom. Leta 1951 je bil zavarovan kot naravna znamenitost in danes ima status površinsko geomorfološkega in botaničnega naravnega spomenika.

Ime Mariborski otok se je začelo uporabljati šele ob dograditvi letnega kopališča leta 1930. Do takrat je bil otok znan pod imenom Felberjev otok, po Andreju Felberju in njegovi ženi Ani Mariji, ki sta ga leta 1748 odkupila od Henrika Adama grofa Brandisa.

V začetku leta 1927 je Mariborski občinski svet sprejel odločitev, da zgradi novo mestno letno kopališče. Graditi so pričeli maja 1929. Kopališče Mariborski otok je gradilo gradbeno podjetje Jožeta Jelenca in Vladimirja Šlajmerja.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Motoristična dirka od Zgornje Šiške do Podrožnika novembra 1938</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/motoristicna-dirka-od-zgornje-siske-do-podroznika-novembra-1938/</link>
		<pubDate>Tue, 26 Mar 2024 23:08:50 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=381017</guid>
		<description><![CDATA[V nedeljo, 6. novembra 1938 ob 14.30 je Motosekcija Avtomobilskega kluba v Ljubljani prvič organizirala veliko hitrostno dirko. Ta se je pričela s startom v Zgornji Šiški na Večni poti pri igrišču »Panonije«, cilj pa so določili pri Podrožniku. Nato so tekmovali še v obratni smeri, saj je bila proga dolga le 2'7 kilometra. Občinstvo je lahko zasledovalo vse stopnje dirke vzdolž proge in na obeh krajih. Vhod se je nahajal na obeh krajih, uradni sprejem oziroma prostor za goste pa je bil v Zgornji Šiški, v Mostecu.

Večna pot je ena izmed najdaljših cest v Ljubljani. Poteka ob južnem in zahodnem vznožju hriba Rožnik in povezuje Rožno dolino z Zgornjo Šiško.

Sobotnega treninga se je udeležilo mnogo dirkačev. Na treningu so dosegli čase, ki predstavljajo povprečno nad 90 kilometrsko hitrost. Organizatorji so izdali opozorilo občinstvu, da se le-to ravna po navodilih redarjev ter da se posebno na ovinkih postavi na strogo notranjo stran ovinkov.

Zvečer ob 20. uri so v restavraciji Zvezda razglasili rezultate in razdelili številna darila. Ob tej priložnosti je bilo izrečenih več govorov, v katerih so si govorci želeli razvoj najmlajše motociklistične športne enote v Ljubljani in razmah slovenskega športnega motociklizma.

Najpodrobneje so o dirki pisali v reviji »Avto in sport« v novembrski in decembrski številki tega leta. Športni prireditvi so posvetili pozornost tudi v dnevnem časopisju na dan dirke in dan potem.

&nbsp;]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Motociklistična dirka na Ljubljanski grad leta 1938</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/motociklisticna-dirka-na-ljubljanski-grad-leta-1938/</link>
		<pubDate>Fri, 22 Mar 2024 10:12:20 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=380778</guid>
		<description><![CDATA[Tedaj že tradicionalno motociklistično dirko so priredili v nedeljo, 2. oktobra 1938 popoldne. Najpodrobneje so njej pisali v reviji »Avto in sport« v oktobrski in novembrski številki. Športnemu dogodku so posvetili pozornost tudi v dnevnem časopisju na dan dirke in dan potem.

Prva motociklistična dirka na Ljubljanski grad je bila izpeljana že 9. septembra 1921 v organizaciji Motociklističnega kluba (MK) Ilirija.

Časnik Jutro je 2. oktobra najavil dirko z naslovom Z motorji na Grad. Tradicionalna motociklistična dirka Moto-Hermesa na planoto Ljubljanskega gradu

»Popoldne ob pol 15. se bo začela velika motociklistična dirka Hermesa na Grad. Za start so se prijavili številni odlični dirkači vseh motociklističnih klubov naše domovine, med zadnjimi pa se je brzojavno prijavil tudi prvak I. hrvaškega Motokluba iz Zagreba Uroič. Borba za naslov letošnjega grajskega prvaka na motorjih bo torej zelo huda in prireditev od prve do zadnje točke skrajno napeta. Občinstvo se vabi, da v čim večjem številu obišče to prireditev, ki je med podobnimi športnimi prireditvami gotovo edinstvena. Sredi Ljubljane gorska dirka z motorji!«]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Letalski miting v Polju pri Ljubljani junija 1927</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/letalski-miting-v-polju-pri-ljubljani-junija-1927/</link>
		<pubDate>Fri, 09 Feb 2024 08:46:41 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=379799</guid>
		<description><![CDATA[Zgodil se je 26. junija 1927 na vojaškem vadišču v Polju pri Ljubljani. Tedaj se je kraju po tamkajšnji cerkvi reklo Devica Marija v Polju. Prvemu letalskemu mitingu v organizaciji ljubljanskega Aerokluba »Naša krila« je prisostvovalo ogromno gledalcev. Njihovo število na samem prizorišču so poročila ocenjevala med petindvajset in trideset tisoč. Dogodek je bil dobro medijsko pokrit, saj so o njem bralstvo obveščali vsi pomembnejši časniki in tedniki. S pomočjo opisov prireditve v njih je pripravljena tudi ta digitalna zbirka.

Časnik Jutro je dva dni po dogodku objavil celostranski zapis o prireditvi. Reportažo so začeli takole:

»Ljubljana preživlja slavnostne dni. Že od sobote je vsa v zastavah, sprejema številne drage goste in si pri vsem prazničnem razpoloženju želi samo lepega vremena, vsaj tako ugodnega, kakor ga je nebo naklonilo v nedeljo za veliki letalski miting, ki je neposredno tvoril sijajno uverturo v ljubljanske prireditve. Po hudem deževju, ki je nastopilo v soboto popoldne, res za nedeljo ni bilo želeti ničesar drugega, kakor solnčen dan, saj je reklama za prvo veliko letalsko prireditev na vežbališču pri D. M. v Polju bila izredno uspešna. Za miting je v vsej Sloveniji vladalo ogromno zanimanje. Na tisoče vstopnic je bilo razprodanih v Ljubljani in večjih krajih že tekom tedna. Napovedani program in lepo vreme, ki je nastopilo v nedeljo zjutraj, pa je pritegnilo še nove desettisoče. ki so prihiteli na miting od blizu in daleč, z vlaki, avtomobili, motocikli, bicikli in navadnimi kmečkimi vozovi. Vlaki od vseh smeri so bili že tekom dopoldne vsi natrpani, a v popoldanskih je vladala naravnost neznosna gneča. Mnogo je prišlo ljudi iz Štajerske in Dolenjske, a nadvse častno so bili zastopani gorenjski kraji. Prišli so vrli kolesarji celo z Jezerskega ter iz Poljanske in Selške doline. Na vozovih so se pripeljali tudi mnogi starejši očanci. ki se jim je razgrela kri in so se želeli nagledati drznih letalskih produkcij. Iz Ljubljane se je takoj v prvi popoldanski uri pričelo veliko preseljevanje k D. M. v Polju. Vozili so trije posebni vlaki. Naval je bil velikanski. Spravili so okrog 8 tisoč ljudi na letališče. V polnem obratu so bili tudi ljubljanski avtomobili in izvoščki, a poleg tega so se po cestah valile cele procesije pešcev. Okrog 16., pred pričetkom, so se vsenaokrog z ogromnim kordonom, ki ga je tvorilo ljubljansko vojaštvo, kakor v mravljišču gibale valujoče množice. Udeležba se je cenila na 25000 ljudi, saj je daleč naokrog izven vežbališča bilo tudi nešteto gruč raznih zastonjkarjev. Ako prištejemo še vse okoliške vasi ter stotine opazovalcev na Gradu. Golovcu. Šmarni gori in dragih bližnjih hribčkih, od koder je bil še prav posebno lep pogled na akrobacije v zraku, lahko računamo število gledalcev na 70.000 glav.« (Jutro, 28. 6. 1927)

&nbsp;]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Društvo navijačev Florijani – 30 let</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/drustvo-navijacev-florijani-30-let/</link>
		<pubDate>Thu, 25 Jan 2024 12:17:24 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=380074</guid>
		<description><![CDATA[V soboto, 20. januarja 2024, so Florijani, navijači Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško, praznovali 30 let svojega delovanja. Na odlično organizirani slavnostni proslavi so, ob udeležbi vodstva in igralcev prve ekipe RK CPL, svojih najzvestejših članov ter nekaterih povabljencev, odigrali tudi propagandni rokometni turnir z udeležbo štirih ekip.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Prvi jugoslovanski vsesokolski zlet v Ljubljani 1922</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/prvi-jugoslovanski-vsesokolski-zlet-v-ljubljani-1922/</link>
		<pubDate>Thu, 11 Jan 2024 11:06:47 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=374186</guid>
		<description><![CDATA[»V sokolskih dneh smo. Ljubljana že izpreminja svoje običajno lice. Po mestu je od trenutka do trenutka opažati živahnejše valovanje ljudstva. Vse je veselo in praznično razpoloženo. Pojavile so se že prve rdeče srajce po ulicah, več sto jih je že.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>TVD Partizan Grosuplje &#8211; začetek in prva leta</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/tvd-partizan-grosuplje-zacetek-in-prva-leta/</link>
		<pubDate>Wed, 13 Dec 2023 13:19:24 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=377528</guid>
		<description><![CDATA[Po pričevanju Marjana Ahlina, domačina in znanega športnega delavca iz Grosuplja, je bilo Telesnovzgojno društvo TVD Partizan Grosuplje ustanovljeno že leta 1948 na temeljih in tradiciji predvojnega sokolskega društva. Prvo vodstvo ni znano, v obdobju 1951-1957 pa je bila predsednica društva takrat znana družbeno-politična delavka Ruža Polič.]]></description>
		
			</item>
	</channel>
</rss>
