<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
		<title>képzőművészet &#8211; Kamra</title>
		<atom:link href="https://www.kamra.si/hu/kategoria-gyujtemenyek/kepzomuveszet/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>https://www.kamra.si/hu/</link>
	<description>KAMRA</description>
	<lastBuildDate>Fri, 29 May 2026 10:34:39 +0000</lastBuildDate>
	<language>hu</language>
	<generator>https://wordpress.org/?v=6.9.1</generator>

<image>
	<url>https://www.kamra.si/wp-content/uploads/2022/01/favicon.png</url>
	<title>képzőművészet &#8211; Kamra</title>
	<link>https://www.kamra.si/hu/</link>
	<width>32</width>
	<height>32</height>
</image> 
	<item>
		<title>Vsaka mladost je polna sreče in radosti … Otroštvo Ivana Cankarja v vrhniški knjižnici</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/vsaka-mladost-je-polna-srece-in-radosti-otrostvo-ivana-cankarja-v-vrhniski-knjiznici/</link>
		<pubDate>Fri, 29 May 2026 12:34:39 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=415180</guid>
		<description><![CDATA[Prvo in poglavitno, kar otrok zahteva od tebe in kar mu moraš dati, pa je spoštovanje. Kadar se ti zdi otroško početje nespametno in brezkoristno, tedaj premisli, da se zdi otroku tvoje početje še mnogo nespametnejše in brezkoristnejše, in otrok se moti malokdaj, večkrat se motiš ti, starec, ki si že pohujšan in nagnit. 

(I. Cankar, Moje življenje XIV.)]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Plakati Muzeja novejše zgodovine Celje</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/zbirka-plakati-muzeja-novejse-zgodovine-celje/</link>
		<pubDate>Wed, 28 Jan 2026 12:50:21 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=408974</guid>
		<description><![CDATA[Muzej revolucije Celje, danes Muzej novejše zgodovine Celje, je bil kot samostojna institucija ustanovljen leta 1963. V začetku se je ukvarjal predvsem z zbiranjem in predstavljanjem gradiva iz obdobja druge svetovne vojne, v drugi polovici osemdesetih let 20. stoletja pa je z načrtnim zbiranjem in raziskovanjem gradiva posegel v obdobje pred in po njej. Z rojstvom nove države leta 1991 in preimenovanjem muzeja so bile v muzeju začrtane nove smernice zbiralne politike, začelo se je zbirati muzejsko gradivo celotnega 20. stoletja, snovale so se nove zbirke. Zbirka Plakati se je kot samostojna zbirka izoblikovala leta 1993.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Študijski krožki v Kosovelovi knjižnici Sežana</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/studijski-krozki-v-kosovelovi-knjiznici-sezana/</link>
		<pubDate>Mon, 12 Jan 2026 11:39:18 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=408438</guid>
		<description><![CDATA[Prispevek k vseživljenjskemu učenju in ustvarjalnosti.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Ivan Trinko &#8211; Zamejski</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/ivan-trinko-zamejski-2/</link>
		<pubDate>Tue, 29 Apr 2025 08:07:55 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=395688</guid>
		<description><![CDATA[Predstavitev življenja in dela Ivana Trinka – Zamejskega je nastala ob 70. obletnici njegove smrti. Slovenski duhovnik iz Beneške Slovenije je bil tudi jezikoslovec, pesnik, prevajalec, glasbenik, učitelj, slikar in fotograf, filozof, zgodovinar, geograf, pokrajinski svetovalec in še kaj.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Ptujski grifoni</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/ptujski-grifoni/</link>
		<pubDate>Fri, 18 Apr 2025 11:39:55 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=396498</guid>
		<description><![CDATA[Ste kdaj opazili, da vas z nekaterih stavb na Ptuju pozdravljajo nenavadna bitja?  To so grifoni ali grifi, bajeslovna, mitološka, izmišljena hibridna bitja. Še najbolj spominjajo na križanca med levom in orlom. Glava, sprednje tace in peruti so najpogosteje orlovske. Telo, zadnje šape in ušesa so navadno levji. Različica morski grifon ima poleg naštetih tudi elemente delfina, na primer zavit rep s plavutjo. Motiv v več različicah so poznali že v antični umetnosti in tudi pozneje ni utonil v pozabo, je pa razmeroma redek.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Saša Kump</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/sasa-kump/</link>
		<pubDate>Mon, 07 Apr 2025 14:32:57 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=387581</guid>
		<description><![CDATA[Akademski slikar, scenograf, oblikovalec lutk, lutkovni režiser in pedagog
12. avgust 1924, Ljubljana – 9. januar 1992, Kranj]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Podobe Ormoža na starih vedutah in razglednicah</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/podobe-ormoza-na-starih-vedutah-in-razglednicah/</link>
		<pubDate>Wed, 19 Feb 2025 14:04:04 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=395215</guid>
		<description><![CDATA[Stare vedute, razglednice in fotografije so dragoceni pričevalci svojega časa. Brez njih bi bila naša vednost o podobi domačih krajev precej okrnjena. Avtorji prvih upodobitev slovenskih krajev, mest in trgov so bili različni mojstri risbe (topografi, kartografi, vojni inženirji), ki jih je zanimala predvsem dokumentarna podoba izbranih objektov, tem pa so sledili mojstri vedutisti, za katere je bil umetniški vidik celo pomembnejši od dokumentarnega.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Razstava študijskih del Tomaža Hostnika, ustanovnega člana zasedbe Laibach</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/posthumne-razstave-studijskih-del-tomaza-hostnika-v-knjiznici-medvode/</link>
		<pubDate>Wed, 06 Nov 2024 14:41:15 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=389335</guid>
		<description><![CDATA[Pobudnica, organizatorica in urednica razstave je bila Mateja Pucelj, Tomaževa nečakinja, pri izboru in postavitvi gradiva ji je pomagal Dare Pokorn, član Novega Kolektivizma.
]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Vera Terstenjak &#8211; domžalska akademska slikarka</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/vera-terstenjak-domzalska-akademska-slikarka/</link>
		<pubDate>Thu, 20 Jun 2024 10:08:09 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=381176</guid>
		<description><![CDATA[Akademska slikarka Vera Terstenjak se je rodila leta 1944 na Prevojah pri Šentvidu, kjer je živela do sedmega leta starosti. Del otroštva je preživela v Domžalah. Z mamo, ki je bila  ameriško-slovenskega rodu, je pri štirinajstih letih odšla v New York, kjer je kasneje začela svojo umetniško pot. Izpopolnjevala se je preko najrazličnejših umetniških vplivov in smeri, na katere je naletela med svojim umetniškim delovanjem.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Karikaturist Remigij Bratož</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/karikaturist-remigij-bratoz/</link>
		<pubDate>Thu, 18 Jan 2024 08:02:11 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=379770</guid>
		<description><![CDATA[Remigij Bratož z vzdevkom Migio je bil rojen 10. februarja 1904 v Pulju (Hrvaška) in je skozi svoje profesionalno in ustvarjalno obdobje deloval kot karikaturist, slikar in violinist. Umrl je 28. oktobra 1977 v Mariboru. Po izobrazbi in poklicu je bil violinist, kot slikar pa samouk. Profesionalno je bil kot koncertni mojster violinist in solist tudi član Opere SNG Maribor. Leta 1940 pa se je pričel ukvarjati z risanjem karikatur, kasneje s slikarstvom.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Dediči prostora, varuhi pomnikov</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/dedici-prostora-varuhi-pomnikov/</link>
		<pubDate>Thu, 21 Dec 2023 14:57:05 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=364166</guid>
		<description><![CDATA[Monografijo z naslovom Dediči prostora, varuhi pomnikov smo na mariborski območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije pripravili ob 60. obletnici delovanja organiziranega mariborskega spomeniškega varstva. V knjigi je v sliki in besedi predstavljena raznolika kulturna dediščina severovzhodne Slovenije in razvoj njene spomeniške službe.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Avgust Friderik Seebacher (1887‒1940), mojster jedkanice in dokumentalist Celja</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/avgust-friderik-seebacher-1887%e2%80%921940-mojster-jedkanice-in-dokumentalist-celja/</link>
		<pubDate>Wed, 20 Dec 2023 10:09:03 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=377628</guid>
		<description><![CDATA[Avgust Friderik Seebacher se je rodil 17. julija 1887 materi Katarini Seebacher, roj. Mühlberger, in očetu Antonu Seebacherju. Zapis o njegovem rojstvu in krstu je zabeležen v krstni matični knjigi župnije svetega Danijela v Celju za leto 1887.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Tavčarjevo leto v Knjižnici Ivana Tavčarja Škofja Loka</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/tavcarjevo-leto-v-knjiznici-ivana-tavcarja-skofja-loka/</link>
		<pubDate>Wed, 29 Nov 2023 09:36:28 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=373229</guid>
		<description><![CDATA[V letu 2023 obeležujemo 100-letnico smrti Ivana Tavčarja, eminentnega literarnega ustvarjalca, politika, gospodarstvenika in ljubljanskega župana. Ministrstvo za kulturo je na pobudo Občine Gorenja vas - Poljane leto 2023 razglasilo za Tavčarjevo leto.

Ime Visoškega gospoda nosi tudi naša knjižnica. Tega je dobila 6. 7. 1972, ko je Skupščina občine Škofja Loka s sklepom št. 022-2/72 Ljudsko knjižnico Škofja Loka v čast velikemu rojaku preimenovala v Knjižnico Ivana Tavčarja Škofja Loka.

&nbsp;]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Lončar. Pečar. Umetnik. Franjo Felicijan</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/loncar-pecar-umetnik-franjo-felicijan/</link>
		<pubDate>Fri, 03 Nov 2023 14:00:53 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=374090</guid>
		<description><![CDATA[Ko sem začela raziskovati življenje in delo Franja Felicijana, sem prav kmalu ugotovila, da se za tem imenom skriva osupljiva zgodba. Odkrila sem njegove povezave z arhitektom Jožetom Plečnikom, z Robertom in Henrieto Freyer, lastnikoma znamenite ljubljanske Lectarije, z arhitektom Edom Mihevcem, s številnimi umetniki in drugimi zanimivimi osebnostmi njegovega časa.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Prvi slovenski glasbeni festival v Ljubljani maja leta 1932</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/prvi-slovenski-glasbeni-festival-v-ljubljani-maja-leta-1932/</link>
		<pubDate>Tue, 24 Oct 2023 12:19:13 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=374185</guid>
		<description><![CDATA[Potekal je med 10. in 16. majem leta 1932. Organizirala ga je Glasbena matica, ustanovljena leta 1872, ob šestdesetletnici svojega obstoja in delovanja ter petdeseti obletnici svoje glasbene šole. To je bil prvi takšen festival v državi. Potekal je na več ljubljanskih prizoriščih: na Kongresnem trgu, v dvoranah Filharmonije, opernega gledališča in hotela Union, v frančiškanski cerkvi, pred stavbo Glasbene matice ter celo na ljubljanskem velesejmu. Pročelje društvene stavbe na Vegovi ulici je bilo že leto poprej temeljito prenovljeno po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika: dozidali so velik balkon. Uredili so tudi park pred poslopjem. Stavba Glasbene matice, katere notranjost so obnovili po načrtih arhitekta Jožeta Platnerja, je bila za to priložnost še posebej okrašena.

Festival je pokazal vso razsežnost in širok domet slovenske glasbe do tedaj: občinstvo je spremljalo nastope glasbenega naraščaja Glasbene matice, operne predstave, cerkveno glasbo, ubrane pevske zbore in orkestre ter celo pritrkovalce na zvonove.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Jože Karlovšek &#8211; velikan slovenske narodopisne kulturne dediščine</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/joze-karlovsek-velikan-slovenske-narodopisne-kulturne-dediscine/</link>
		<pubDate>Fri, 20 Oct 2023 13:28:04 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=372452</guid>
		<description><![CDATA[Jože Karlovšek  (1900–1963) je bil neutrudni raziskovalec in strokovnjak za ornamentiko ter slovensko stavbno dediščino, raziskovalec ljudske umetnosti, gradbenik in slikar. Kljub temu, da je bil gradbenik, pa se je kot amaterski raziskovalec veliko ukvarjal s preučevanjem ljudske ornamentike, tako slovenske kot slovanske, pa tudi evropske nasploh.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Kočevje 2023 – Leto Milana Butine</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/kocevje-2023-leto-milana-butine/</link>
		<pubDate>Thu, 18 May 2023 08:38:10 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=368893</guid>
		<description><![CDATA[Kulturno tematsko leto 2023 je posvečeno v Kočevju rojenemu likovnemu teoretiku dr. Milanu Butini. Dr. Milan Butina sodi med največje likovne intelektualce na Slovenskem in med najbolj izvirne likovne teoretike dvajsetega stoletja.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Velikonočne voščilnice v Mestni knjižnici Izola</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/velikonocne-voscilnice-v-mestni-knjiznici-izola/</link>
		<pubDate>Fri, 07 Apr 2023 13:52:18 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=363716</guid>
		<description><![CDATA[Mestna knjižnica Izola zbira stare razglednice in voščilnice že od leta 2005. Leta 1917 je prejela večjo zbirko velikonočnih voščilnic s področja bivše Jugoslavije in Madžarske. Zbirka obsega 40 voščilnic iz obdobja 20. in 30. let 20. stoletja. S kontinuirano digitalizacijo v naši ustanovi ščitimo obstoječe zbirke in širimo nabor knjižničnih storitev.
V današnjih časih skoraj vsa voščila, v obliki pisanih, živahnih in ganljivih prazničnih razglednic, pošiljamo elektronsko ali v obliki kratkih sporočil s pomočjo telefona. Še nedolgo tega je bilo to nepredstavljivo. Del priprav na praznike je bil tudi nakup in pošiljanje voščilnic. Čudovite voščilnice in razglednice sorodnikov in prijateljev, ki smo jih prejeli v naše poštne nabiralnike, so nas razveseljevale in ganile, včasih tudi nasmejale.

&nbsp;]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Piši kmalu, prav kmalu in veliko: korespondenca med Miranom Jarcem in Božidarjem Jakcem med leti 1913 in 1919</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/pisi-kmalu-prav-kmalu-in-veliko-korespondenca-med-miranom-jarcem-in-bozidarjem-jakcem-med-leti-1913-in-1919/</link>
		<pubDate>Fri, 30 Dec 2022 12:20:06 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=364905</guid>
		<description><![CDATA[V izložbi nekdanje trgovine na novomeškem Glavnem trgu je bila v občinskem tematskem letu novomeške pomladi na ogled razstava z naslovom Piši kmalu, prav kmalu in veliko, Korespondenca med Miranom Jarcem in Božidarjem Jakcem v letih 1913–1919, na kateri je bilo predstavljeno dopisno prijateljstvo med tema ključnima akterjema prvega avantgardnega dogodka pri nas in enega iz niza prelomnic zgodovinske avantgarde v širšem jugoslovanskem prostoru, ki so se zgodile v letih 1920 in 1921.
&nbsp;]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Primorski književniki</title>
		<link>https://www.kamra.si/hu/digitalne-zbirke/primorski-knjizevniki/</link>
		<pubDate>Wed, 28 Dec 2022 10:35:14 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=350841</guid>
		<description><![CDATA[Fotografije primorskih književnikov Tihomirja Pinterja.]]></description>
		
			</item>
	</channel>
</rss>
