Prvi slovenski balet, baletna pantomima Možiček skladatelja Josipa Ipavca, je bil prvič uprizorjen v začetku leta 1901 v Gradcu.
Dr. Josip Ipavec (* 1873 † 1921) je zadnji od štirih skladateljev znamenite šentjurske rodbine zdravnikov in glasbenikov Ipavec. Z glasbenim izobraževanjem je, kot se je za rodbino Ipavec spodobilo, začel zgodaj; že pri štirih letih je z očetom Gustavom igral klavir.
Med šolanjem v Gradcu je v letu 1900 skomponiral baletno pantomimo Možiček (nem. Hampelmännchen). Sprva je Možička napisal za klavir. To različico je izdal Schwentner, najbrž pred prvo uprizoritvijo, ki je bila v Gradcu v začetku leta 1901 v gostilni Pri divjem možu (nem. Zum wilden Mann), pod Josipovim vodstvom. Z njo je dosegel izjemen uspeh, saj se je v tistem obdobju v Gradcu z njo predstavil kar sedemkrat, kasneje pa še v Novem mestu, Mariboru, Ljubljani, Celovcu, Trstu, Olomoucu … V Celju je bil uprizorjen 4. februarja 1912; v glavni vlogi je takrat nastopila Josipova svakinja Anita Novoszad. Možička je Josip Ipavec instrumentiral tudi za salonski ali »francoski« orkester.
Pantomima Možiček pomeni začetek slovenske baletne glasbe. Njen prvi naslov je bil Glasba za Pierrotov rojstni dan (nem. Musik zu Pierrots Geburtstag). Je prva glasba, ki jo je slovenski skladatelj ustvaril za koreografske namene. Gregor Gojmir Krek, ki je bil med drugim tudi glasbenik in akademik, je v njej videl novo in moderno glasbo. Možiček je bil deležen pozitivnih kritik tudi v tujini in najbrž je Josip Ipavec edini slovenski umetnik, ki je med svojimi srednjeevropskimi sodobniki doživel izjemen uspeh. V Gradcu so mu celo rekli »slovenski Mozart«.
