Na osvobojenem ozemlju je partizanska vojska skupaj z odbori Osvobodilne fronte vzpostavljala pogoje za čim bolj urejeno delovanje ter upravni in politični okvir nove oblasti, ki se je oblikoval pod nadzorom in navodili osrednjega vodstva NOB in Komunistične partije Slovenije. Z volitvami v krajevne narodnoosvobodilne odbore in okrajne skupščine je bila ob visoki volilni udeležbi vzpostavljena t. i. ljudska oblast, njeni organi pa so skupaj z odbori OF prevzeli skrb za reševanje gospodarskih problemov, preskrbe in sociale ter se močno angažirali pri propagandni, kulturni in prosvetni dejavnosti.
Po več kot treh letih ponemčevanja so otroci spet imeli pouk v maternem jeziku, saj je prva partizanska šola začela delovati že maja 1944 v Solčavi, kasneje pa se je partizansko šolstvo razmahnilo po vseh krajih v Zgornji Savinjski dolini. Pestro je bilo tudi kulturno življenje, od različnih razstav, predstav in proslav do množičnih prireditev in zborovanj. Vnema, s katero so vojaške in civilne oblasti skušale čim hitreje in čim bolje organizirati vse vidike življenja, je bila ponekod pretirana, prihajalo je tudi do težav glede pristojnosti vojaških zalednih oblasti ter političnih organizacij osvobodilnega gibanja. Kar pa je bila tudi posledica dejstva, da se je nova oblast vzpostavljala tako rekoč iz nič in zelo na hitro ter da so osvobojeno ozemlje stalno ogrožali nemški napadi in vdori. Kljub določenim pomanjkljivostim in nepravilnostim do večjih in hujših napak, ki bi omadeževale narodnoosvobodilno gibanje in na partizansko vojsko metale slabo luč, praviloma ni prihajalo. Vzpostavljeno je bilo partizansko vojaško sodstvo, ki je sodilo ujetim nemškim funkcionarjem, političnega in ideološkega obračunavanja, nasilja ter samovolje pa je bilo v primerjavi z razmerami na drugih območjih, zlasti v Ljubljanski pokrajini leta 1942, na štajerskih osvobojenih ozemljih dosti manj. Tudi zato je velika večina prebivalstva osvoboditev svojih krajev iskreno pozdravila, novo oblast pa podpirala in v njej sodelovala. Ter skupaj z njo pogosto pozabljala na dejstvo, da vojne še ni konec in da sovražnik pripravlja silovit in brezkompromisen protiudarec.
