Oktobra 2021 je Kulturno društvo Tuščak Bač s podporo Občine Ilirska Bistrica, krajevne skupnosti Bač in krajevne skupnosti Knežak na gradu Kalc pripravilo prireditev z razstavo »Mama grem po mlojku« na temo zbiranje mleka nekoč in danes. V akciji Zbiramo spomine 2022, Stari običaji in predmeti, ki so se nekoč uporabljali, je fotografije, ki so nastale ob pripravi razstave, prispevala Jolanda Slavec.
Mleko je bilo nekoč pomemben kmetijski pridelek in redni vir zaslužka za veliko kmetij. Veliko let je mleko v vasi Knežak zbirala Majda Kovačeva. Mleko so ji v zgodnjih jutranjih urah prinesle »mlekarice« iz vasi. Mleko so prinašale v kantah, na rokah, kolesu ali na za to doma prirejenemu ročnemu vozičku. Sprva so mleko oddajale zgodaj zjutraj, kasneje pa jim je mlekarna določila odkup mleka okrog enajstih. Mlekarice z novim časom odkupa niso bile zadovoljne, saj so prej po oddaji mleka lahko odšle na njivo ali v nedeljo k prvi jutranji maši ali ženskih opravilih na kmetiji. Zbrano mleko je dnevno s cisterno odpeljala Kmetijska zadruga Ilirska Bistrica. Kmetijska zadruga je redno preverjala kakovost mleka. Zbirno mesto mleka je dvakrat mesečno obiskal tudi pooblaščeni uslužbenec KZ Ilirska Bistrica in odvzel vzorce mleka, iz katerih so določali vrednost maščob in količino celic ter bakterij v mleku. Vrednost maščob je bila podlaga za izplačilo. Če je bilo v mleku preveč bakterij, je bilo mleko tudi slabše plačano. Žal je bilo mlekaric vsako leto manj, saj se oddaja mleka ni več »splačala«. Takratna mlekarna jim ni pravočasno izplačevala zasluženega denarja od odkupljenega mleka. Eden izmed razlogov za vztrajanje pri tem opravilu je bilo gotovo druženje in klepetanje. Pogovarjale so se o tem, kaj bodo skuhale, ali jih je zjutraj že obiskal Bert (živinozdravnik), ki je vestno skrbel za zdravje njihovih krav. Spomladi so se pogovarjale o setvi, poleti o košnji, jeseni so ocenjevale pridelek pobranega krompirja in pese, pozimi pa so govorile o vremenu in peki peciva. Vmes je pricurljala tudi kakšna vaška novica o tem ali onem. Po klepetu so se nasmejale in se spet vračale proti domu, s kantami na vozičku, kolesu ali kar tako, na rokah. Prav je, da o Majdi Kovačevi, Julki Škrbcovi, Mariji Mihetovi, Pepci Vremcovi, Nadi Mrjtačini, Zgonki, Jagrovi teti, Blažinu, Matetu itd. ter njihovem trudu in močni volji ostane nekaj malega zapisanega. Zbiranje mleka v takšni obliki se zagotovo ne bo preneslo v prihajajoči rod.
Po zapiskih Jolande Slavec.
