Ulica dr. Kelemine

Gimnazijo je obiskoval v Mariboru in Pulju. Po maturi (1904) se je odločil za študij germanistike na univerzi v Gradcu, kjer je tudi doktoriral (1909). Poučeval je na gimnaziji v Novem mestu (1914–1919) in v Ljubljani (1919), leta 1920 pa je postal docent na univerzi v Ljubljani. Od leta 1928 je bil tam redni profesor za germansko filologijo ter do smrti predstojnik Oddelka za germanske jezike in književnosti.

Dr. Kelemina velja za utemeljitelja slovenske znanstvene germanistike, ki si je pod njegovim vodstvom v takratni Jugoslaviji pridobila vodilno mesto.  V dvajsetih letih je na Filozofski fakulteti uvedel literarno teorijo kot samostojno vedo. Literarno-teoretične članke, ki jih je objavljal v Domu in svetu ter Ljubljanskem zvonu, je leta 1927 zaokrožil z delom Literarna veda, ki velja za začetek slovenskih strokovno-znanstvenih objav na področju literarne teorije. Po letu 1945 je na ljubljanski univerzi vpeljal še študij anglistike in bil nekaj časa edini predavatelj tega predmeta. Trikrat je bil dekan Filozofske fakultete. Aktiven je bil tudi kot odbornik Muzejskega društva in predsednik Angleškega društva. Leta 1954 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo na področju literarnih ved.

V petdesetih letih 20. stoletja je sodeloval tudi z Inštitutom za slovensko narodopisje v Ljubljani. Preučeval je slovensko ljudsko slovstvo, starejše slovensko-nemške kulturne stike, slovenske pravne starine, mitološke prvine v slovenskih ljudskih pripovedkah ter etimološka vprašanja.

Dela (izbor):
– Untersuchungen zur Tristansage (1910)
– Geschichte der Tristansage nach den Dichtungen des Mittelalters (1923)
– Literarna veda (1927)
– Krajevna imena iz spodnjepanonske marke (1927)
– Bajke in pripovedi slovenskega ljudstva (1930)
– Goti na Balkanu (1932)
– Pravne starine slovenske v filološki luči (1933)
– Hajdina: toponomastični prikaz (1933)
– Osnove novoangleške slovnice (1946)