Vodilna osebnost reformacije na Slovenskem je bil Primož Trubar (1508–1586), avtor prve slovenske tiskane knjige, prevajalec Svetega pisma in ustanovitelj slovenske protestantske cerkve. Vsa njegova dela so natisnjena v Morhartovi tiskarni v Tübingenu in napisana v latinskem črkopisu. Izjema sta le Abecednik in Katekizem (1550), prvi slovenski tiskani knjigi, ki sta napisani v gotici.
Trubarjevo največje in najpomembnejše delo je slovenski prevod Nove zaveze, ki je začel nastajati kmalu po izidu prve slovenske tiskane knjige. K prevajanju Biblije je Trubarja nagovoril koprski škof Peter Pavel Vergerij, ki je želel pomagati pri razširjanju protestantizma pri južnih Slovanih. Zaradi pomanjkljivega znanja hebrejščine in grščine se je Trubar prevajanja sprva branil, naposled pa je delo sprejel. Leta 1555 je v Tübingenu izdal Ta Evangeli svetiga Matevsha, prvo besedilo Nove zaveze v slovenskem jeziku (to je prva v latinskem črkopisu natisnjena slovenska knjiga in prva v celoti slovenska knjiga).
V naslednjih letih je del za delom prevajal odlomke Nove zavete in jih sproti objavljal. V letih 1557‒1558 je izšel Ta pervi Deil tiga Noviga Testamenta, prevod prvega dela Nove zaveze, ki velja za Trubarjev najboljši prevajalski dosežek. Za predloge so mu služili latinski, nemški in italijanski prevodi, upošteval pa je tudi grški izvirnik. Obsežna knjiga (nad 900 strani) vsebuje posvetilo v nemščini, kjer Trubar govori o težkem življenju Slovencev in Hrvatov ob turški meji, o slovenskem jeziku, o svojem slovstvenem delu in o pomenu Svetega pisma. Knjigo sestavlja več delov, z lastnimi naslovnimi listi in različnima letnicama: kratek pouk o Bibliji z naslovom Ta summa, sledita koledar (Ta slovenski Kolendar kir vselei terpi, 1557) in pojasnjevalni uvod oz. teološka razprava o glavnih verskih naukih (Tiga Noviga testamenta ena dolga Predguvor, 1557 – to je temeljni vir za spoznavanje njegove teološke misli, po oblikovni plati pa prvi slovenski esej, s katerim je Trubar pokazal, da je slovenski jezik primeren tudi za znanstveno razpravo). Osrednji del knjige so prevodi Evangelijev po Mateju, Marku, Luki in Janezu ter Apostolska dela, zadnji del pa En Regishter … ena kratka Postilla I–II (1558) s kazalom in razlago nedeljskih in prazničnih evangelijev.
Leta 1560 je v Tübingenu izšel še Ta drugi Deil tiga Noviga testamenta, v katerem je objavljen le prevod Pavlovega pisma Rimljanom, naslednje leto pa še Svetiga Pavla ta dva Listy (Pavlovo pismo Korinčanom in Galačanom, 1561) kot nadaljevanje Drugega dela Novega testamenta. Leta 1567 je objavil še drugi del Pavlovih pisem z naslovom Svetiga Pavla Lystvvi – knjigo je posvetil slovenskim ženam kot priznanje za njihovo vlogo pri širjenju nove vere in učenju slovenskega jezika ter njihovo podporo pri njegovi vrnitvi v domovino.
Leta 1577 je izšel še Noviga testamenta pusledni Deil, s katerim je Trubar končal svoje prevajanje Nove zaveze, ki ga je začel leta 1555. Knjiga vsebuje izčrpne komentarje, ki pričajo o Trubarjevi razgledanosti, razvidna pa je tudi njegova naklonjenost fevdalcem, ki so tudi na Slovenskem postajali nosilci nove vere.
Primož Trubar (lesorez, Jakob Lederlein, 1578).
V letih 1581–1582 je dal natisniti svoje največje in najpomembnejše delo, prevod celotne Nove zaveze z naslovom Ta celi novi Testament. Natisnjen je bil v dveh samostojnih knjigah, vsaka s svojo naslovnico (nekateri lastniki so ju dali vezati v eno enoto). Prvo knjigo krasi lesorezni portret Primoža Trubarja, delo Jakoba Lederleina. Nastal je leta 1578, prvič pa je bil objavljen 1581 (Glavan: 2008, 148). Na lesorezu je napis: Primvs Trvbervs Carniolanvs anno aetatis LXXI (Primož Trubar iz Kranjske v 71. letu starosti).
Prevoda Stare zaveze se Trubar ni lotil zaradi nepoznavanja hebrejščine in grščine. Leta 1566 izdan Ta Celi Psalter Dauidou je Trubarjev edini prevod besedila iz Stare zaveze (prevajal je iz latinskih in nemških predlog). Trubarjevo delo je nadaljeval Jurij Dalmatin – leta 1584 je v Wittenbergu izdal prvi prevod celotnega Svetega pisma v slovenščino.
Minoritska knjižnica Samostana sv. Petra in Pavla na Ptuju hrani tri Trubarjeve tiske, prevode svetopisemskih besedil, ki so vezani v en knjižni blok, velikosti 19,5 x 15 cm:
- Ta pervi Deil tiga Noviga Testamenta, 1557 (nepopolno – vsebuje le osrednji del, t. j. prevode evangelijev Mateja, Marka, Luka in Janeza ter apostolskih del – naslovni list in uvod manjkata. Delo ima 430 strani).
- Ta drugi Deil tiga Noviga Testamenta, 1560 (nepopolno – vsebuje prevod Pavlovega pisma Rimljanom – manjka naslovni list s kazalom ter nemški in slovenski predgovor. Delo ima 27 listov in en nepaginiran list s tiskarskim znakom Ulricha Morcharta ter letnico 1560).
- Svetiga Pavla ta dva Listy htim Corintariem inu ta htim Galatariem, 1561 (vsebuje Pavlovo pismo Korinčanom in nepopolno pismo Galačanom. Naslovni list je ohranjen. Delo ima 87 listov, lista 85 in 86 manjkata).
Ta pervi Deil tiga Noviga Testamenta, 1557 (hrani minoritska knjižnica na Ptuju).
Knjižni blok je vezan v platnice iz umetnega pergamenta. Papir in tisk sta dobro ohranjena. Vezava ni originalna – dodana je bila v postopku restavracije leta 1986 v švicarskem Fribourgu. V vezavi pred restavriranjem je bila ohranjena zadnja, polmehka siva platnica, sestavljena iz več listov latinskega misala (Emeršič, 1989: 17–20).
Dragoceni tisk je pri urejanju minoritske knjižnice novembra 1952 našel Andrej Kovač, bibliotekar ptujske Študijske knjižnice v Ptuju (ŠKP). Po dogovoru med minoritskim samostanom in ŠKP je bila knjiga zaupana v varstvo ŠKP, v devetdesetih letih 20. stoletja pa vrnjena minoritski knjižnici (Zmazek, 2018: 42).
