Tomačevica v katastrih habsburških dednih dežel.
V habsburški monarhiji se leta 1751 začne na Goriškem in posledično tudi v Tomačevici pripravljati terezijanski kataster. To je vrsta davčnega popisa za zemljiški davek, ki temelji na novem popisu vseh zemljišč, gosposkih in kmečkih. Uveljavi se v letih 1748-1756 in je imenovan po takratni vladarici Mariji Tereziji.
Uradniki terezijanskega katastra so pri vsaki parceli napisali številko (86), ime (Gulieva meja), vrsta (gozd), vrednost (6 Fior.), velikost (110 T), mejne parcele (Cucagna, Schiucha, Petelin, Gulle), kaj se obdeluje (pšenica, rž) in katera gospoda dobi dajatve (Sabla, Cobenzl in Abbazia).
“Terezijanska zemljiška knjiga predstavlja pravo novost za takratni čas: za vsako nepremičnino so navedeni lastnik, številka parcele, vrsta pridelka in cenitev. Na podlagi teh informacij se je določila davčna obveznost. Vsi ti podatki nam dajejo sliko o razdelitvi vrst pridelkov, o upravljanju s premoženjem, predvsem pa nam dajejo opis tesnega odnosa med kmečkim življenjem in delom na zemlji kot sredstvom preživetja v obdobju med 1750 in 1830.
Gradivo o katastrski knjigi terezijanskega obdobja, ki opisuje vas Tomačevica, Libri fondiari (1761-1891), b. 142, Tomasevizza, je shranjeno v Državnem arhivu Gorice (Archivio di Stato di Gorizia). Vpisanih je 78 družin in 1730 parcel. Vpisana so imena vseh lastnikov in za vsakega lastnika številke parcel v njegovi lasti. Označena je številka parcele, staro ime, vrsta in vrednost. Napisana so imena sosednjih parcel, količina pridelkov, dejanska vrednost in imena gospostva. Na podlagi vseh teh podatkov je bila za vsakega kmeta ugotovljena davčna osnova.” (Spomini, 2023, str. 25)
Kdo je dobil dajatve?
Enrico Guglielmo Ritter Von Zahony
Ritter Von Zahony je bila zelo pomembna nemška plemenita družina pod Goriško grofijo, ki je leta 1500 prešla pod Habsburžane.
Mensa vescovile di Gorizia
Premoženje goriške škofije (jezuiti).
Parroco di Comen
Župnija Komen.
Giovanni Filippo Kobenzl
Janez Filip Kobenzl je bil plemič, diplomat, zunanji minister in avstrijski veleposlanik v Parizu. Kobenzli so bili fevdalni gospodje v Štanjelu. Dvorec je bil njihova rezidenca med Trstom in Gorico.
Taddeo Clemente Lanthieri
Rodbina Lanthieri je bila ugledna plemiška rodbina, ki se je na goriškem naselila v drugi polovici 15. stoletja. Stanovali so tudi v gradu Rihemberk. Bili so fevdalci v Tomačevici.
Priimki v Tomačevici leta 1752
“V knjigi, ki se nanaša na obdobje Terezijanskega katastra za Tomačevico, so evidentirani vsi zemljiški podatki. Ocenjevanje so sestavili uradnika Antonio Savorgnano in Giovanni Giuseppe Dragogna ter izvedenec Giovanni Francesco Cipriani leta 1752. Zemljiški gospod vasi Tomačevica je bil takrat Giovanni Gaspari Co. de Lanthieri. /…/
Priimki družin v Tomačevici konec 18. stoletja:
SCHIUCA Ščuka (17 družin),
PEZENCO Pečenko (8),
BANDEL Bandelj (7),
PETELIN Petelin (6),
CUCAGNA Kukanja (6),
FURLAN Furlan (5),
BUDA Buda (5),
MUSIL Musil (4),
PIPAN Pipan (4),
GULLA Gulja? (3),
SVARA Švara (2),
PANGOS Pangos (2),
BELLIA Beljevi?,
COVACIG Kovačič,
GERZA Gec?,
LUIN Luin,
MERSICH Mržek,
MACAVIZ Makovec,
RUDEZK Rudež,
SIBELLIA Šibelja,
SIGON Žigon.” (Spomini, 2023, str. 27)
Leta 1827 šteje Tomačevica 156 moških, 146 žensk, skupaj 300 prebivalcev, razdeljenih v 58 družin, vsaka družina je sestavljena iz povprečno 5,18 članov. (Opis katastrske cenitve, 1818-1822)
(Vir: Archivio di Stato di Trieste, Državni Arhiv Trst, register franciscejskega katastra, 1818-1822)
“V 18. stoletju je Avstrija s številnimi reformami postala absolutistična monarhija. Reformirali so davčni in upravni sistem, sledile so reforme na področju šolstva, sodstva in gospodarstva. Poleg reform je država potrebovala pravičnejše dajatve, zato je začela uvajati osnovo za obdavčitev: zemljiški kataster. Franciscejski kataster je sistematična izmera zemljišč in stavb, ki so jo v habsburških dednih deželah po reformah cesarja Franca I. vpeljali v letih 1818-1828. Njena značilnost je, da so vse meritve skrbno napisane v tabelah. Stavbe in parcele so podrobno označene in narisane z akvarelom. Večina registrov (protokol) je ročno napisanih v italijanskem jeziku, nekaj pa v nemščini. Dokumentacija je hranjena v državnih arhivih Slovenije in Italije v Gorici in Trstu.” (Spomini, 2023, str. 35)
Po podatkih Franciscejskega zemljiškega registra je bila večina parcel v Tomačevici v pravnem vidiku dominikalne vrste, to pomeni, da so bile last zemljiškega gospodstva in da so kmetje obdelovali zemljo izključno za gospodo. Dajatve so bile v obliki pridelkov.
“V državnem arhivu v Trstu (Archivio di Stato di Trieste) hranijo dokument imenovan Operato d’estimo catastale del Comune di Tomasavizza Opis katastrskega donosa za skupnost Tomačevice (822.01, št. strani: 39, leta 1829-1830). Prvi del dokumenta je sestavljen iz štirinajstih poglavij s katastrsko oceno Tomačevice ob upoštevanju njene lokacije, obsega, števila prebivalcev in vrste zemljišč. Namen teh opisov je predvsem izračun davkov, ki jih morajo kmetje plačevati pobiralcem davkov.” (Spomini, 2023, str. 35)
Prevod:
“Opis katastrskega donosa za skupnost Tomačevica
Topografija
Tukaj omenjena katastrska skupnost je sestavljena iz štirih skupin hiš. Vse hiše so imenovane Tomasavizza, skupine hiš so med seboj oddaljene od 100 do 150 klafter [dolžinska mera, 1,896 m] po zračni črti. Vsaka hiša ima svoja zemljišča z različnimi pridelki. Skupnost stoji na Krasu med Jadranskim morjem in Vipavsko dolino. Vas je del političnega in sodnega okrožja Štanjel, od katerega je oddaljena eno uro, od mesta Trst 5 ur in od okrožne prestolnice Gorica 4 ure in pol. V vasi ni nobene cerkve in je brez pomembnega zgodovinskega dogodka. Hiše se nahajajo na majhnem hribčku, vrtovi, njive in vinogradi se nahajajo blizu hiš, večinoma proti jugu. Vse druge parcele se nahajajo povsod okoli vasi.
Zemlja je neenakomerna in pokrita s kamni, klima je zmerna, zrak je fin in zdrav, nebo je čisto. Poletja so občutno vroča, zime so hudo mrzle in dolge. Površina vasi meri 650 Jugerjev [rimska merska enota, del zemlje, ki jo je bilo mogoče preorati z enim samim volom v enem dnevu, približno 1/4 hektara], kateri štejejo 1518 zemljišč in 137,5 stavbnih parcel z dvorišči velikosti 3 jugerjev.” (Spomini, 2023, str. 39)
Prevod:
“Stanje živine
Na podlagi meritev je število živali: 45 volov, 41 krav, 4 konji, 316 ovac, 40 prašičev, kokoši in piščanci. Isto kot v Pliskovici, [… voli in krave so srednje velikosti in služijo kot delovna sila na njivah. Večina govedi prihaja s Krasa, nekaj s Kranjske. V poletnih mesecih, od aprila do oktobra, se pasejo okoli vasi, ponoči se vračajo v hleve. Pozimi se krmijo s senom, z ječmenovo, delno tudi pšenično ali ajdovo slamo in s koruznimi stebli.
Konji so kraški, majhni in podhranjeni, pasejo se in se hranijo tako kot voli in krave. Ovce so navadne vrste in majhne. Z volno se domačini oblačijo, z ovčjim sirom se hranijo ali ga delno prodajo. Prašiči so tudi navadne sorte in se hranijo na paši, s svežo hrano, z otrobi namočenimi v kuhinjsko vodo, želodom in malo pšenice …].
Voda
V vasi ni tekoče niti stoječe vode. Domačini uporabljajo deževnico, ki se ulovi in hrani v posebnih ročno izkopanih velikih lokvah. V primeru suše, ko se te izsušijo, se uporabljata potok Branica ali reka Vipava.” (Spomini, 2023, str. 40-41)
